Stand up comedy na Štuku

V četrtek večer tik pred prazniki, nič za delat, tečno doma. Pa gremo pogledat na net kaj se dogaja v Mariboru. V raznih lokalih vedno isti DJ-i, vedno ista "pesem". In potem se spomnim radijskega oglasa za Stand up comedy na Štuku. Do zdaj sem vedno bil kot gledalec pred televizijskim ekranom, tokrat pa sem se odločil, da si ogledam v živo. In tako sva šla moja punca in jaz ob 22. na Štuk. Malo čez 22. sta prišla še Denis in njegova. Program pa se je že tudi začel. Najprej se nam je predstavila Martina s svojimi izkušnjami kot lejzbika. Nekaj minut po začetku se je že cela dvorana smejala, da so se tresla tla. Nato se nam je predstavil Klemen, ki nam je predstavil kako je življenje kot igralec in glasbenik, nazadnje pa se nam še predstavil Buco za naslovom: "Lajf bi mogo bit pornič..." Moram rečt, da sem bil nad Bucotom zelo navdušen, škoda le, da je včasih povedal kaj preveč na hitro in v narečju, da ga nisi razumel. In tako je četrtkov večer minil v obilici smeha. 10. maja pa se ponvno udeležim naslednjega dogodka Stand up comedy scene: Reporter Milan - Psihiatrija za kadilce, ki bo zagotovo še boljša, s še več smeha.
Fotke niso bog ve kaj, saj je lučkar kar naprej menjaval temperaturo svetlobe. Pač čisto reporterske.

Pa še galerija:

Stand up comedy

Železniška

S kolegom Brincljem sva kako uro časa med njegovimi predavanji in vajami ter mojimi vajami in kolokvijem izkoristila za eno foto šetnjo po Mb. Takoj sva zavila via Lent, vendar se tam ni dogajalo nič pametnega. Po nekaj časa premišljevanja sva prišla na idejo, da pa bi lahko šla na železniško postajo. Pridema tja in glej srečo. Na tretjem tiru je stal Siemens za Dobovo. Ker pa je četrtek tik pred prazniki, se je veselo polnil in tako so prihajajoči ljudje bili super motivi. Nekje z začetka (ali konca???) vlaka je prikorakal delavec SŽ in se veselo nasmihal. Siemens je kmalu odpeljal, medtem pa je že na prvi tir zapeljal ICS. Delavci so ga pripravljali na njegovo nadaljnje potovanje. Kmalu za njim pa se je pripeljala stara "potetovirana" gomuljka. Folk je počasi vstopal. Fotogeničnosti tega vlaka ni blo pezreti, zato sem veliko časa posvetil njemu.

Nekak tudi ni bilo za prezreti, da železniško postajo obnavljajo, kar je zelo pohvalno. Se mi zdi, da že ene 10 let zamujajo, saj je železniška v obupnem stanju. Sicer pa je v takšnem stanju za fotografa bolj fotogenična.
Pa še nekaj fotk:

Urbane sekunde - razstava

Odločil sem se, da bom za v naslovu omenjeno razstavo napisal kaj več besed, saj me je zelo navdušila. Razstavljalec je (foto)-kolega Matej Brezovšek - Brincelj. Od njega sem bil vajen nekolio drugačnega stila, vendar je dokazal, da zna stopit iz svoje kože in naredit nekaj novega in posebnega. Naslov je izbral povsem upravičeno, saj je večina fotk narejena prav z daljšimi ekspozicijskimi časi. Čudoviti občutek za ljudi v gibajnju v urbanem okolju je podkrepil še za moje pojme odlično obdelavo. Deset povečav je nadvse uspešno postavil v urbani ambient razstavnega prostora bara CafeCafe.
Dogajanje na otvoritvi em tudi malo pofotkal. Tako kot Brincelj, sem tudi jaz poskusil nekaj novega in ISO navil na 3200. Še en razlog za fotkanje pa je bil test objektiva Nikkor 35-70 D 2.8, ki je za moje pojme zakon. Mogoče ga enx v prihodnje celo nabavim. Če vas zanima test tega objektiva ga lahko preberete na Brincljevi spletni strani.
Pa še nekaj utrinkov:

Ponosno pred svojo fotko

Alone....

Vidno olajšanje po otvoritvo (mater nabije šuma, če fališ pravo osvetlitev).

Krivec za večino razstav v CafeCafe - Matej Kristovič

Bilo je tudi kaj za popit in prigriznit.

Obiskala pa nas je tudi mala pepelnata lisička.

Drive in

Matias mi je danes že cel dan težil, da naj pokažem kako fotko s prireditve (ali naj bolje rečem natečaja) Drive in. Načeloma nisem imel namena, ker fotke so kr nekaj. Sicer pa je to bilo tudi navodilo s strani naše drage Mimi, da moramo fotkat z novim pristopom. In tako smo delali čudne kompozicije, čudne izreze, paninge, se malo igrali z nastavitvami itd....

Pa da preidem kr k fotkam:

Varnostniki me skoraj niso sputli not. Je trebalo pol ure hude debate... (hec seveda=)

Takole sta stala. Minija. Levo in desno od rdeče preproge.

Četica koraka strumno in veselo....

Prezentacija Minija.

Zakaj nebi malo prežigali fotk...

Lara Baruca je izvedla svoj performens.

Pa dajmo še eno prežgat...

Eden redkih na pisti... moški.

In še korak.

Zanimiva obleka.

Malo prigrizka.

Malce med modeli.

Pa še Mini v barvah.

Let´s do some panning shots

S panningi se še nisem kaj dosti ukvarjal, zato sem lep praznični ponedeljek spakiral opremo in odšel na bližnji klanec primeren za tako fotkanje. Iskanje prave lokacije za panninge zna biti kar zahtevno opravilo. Čeprav je ozadje pri panningih zablurano, je potrebno najti tako ozadje, ki vsebuje ustrezne barve, da vse skupaj zgleda dobro. Da narediš dober panning potrebuješ kar nekaj ključnih stvari:

- mirno roko (za umirjanje roke priporočam naspano noč in zjutraj kak 0,3)
- kako uro časa
- veliko potrpljenja

Ter opremo:
- body (načeloma vseeno kak, priporočam (D)SLR)
- monopod ali stativ z glavo, pri kateri lahko sproščamo posamezne osi rotacije
- teleobjektiv (lahko tudi kaj druga, vendar s tele se da delat najboljše)
- vpadljiva oblačila ali kak drug pripomoček, ki privablja pozornost(da te folk pogleda, ko se pelje mimo in imaš njihove obraze na fotkah)

Z nastavitvami na body-u:
- kontinuirani fokus (se to po slovensko sploh napiše tak???)
- kontinurian zaklop (za več posnetkov istega avtomobila - statistično gledano poveča verjetnost ostrega objekta)
- fokusno točko na objektu = avtu
- prioriteto zaklopa (lahko enostavno nastavljaš čase zaklopa, medtem ko aparat nastavlja blendo; pri 70-200mm objektivu priporočam čase zaklopov nekje 1/60 sec pa do 1/15 sec)
- pri močnem sončnem vremenu pa lahko pride prav tudi kak ND (neutral density) filter

No to je bilo nekaj kratkih nasvetov. Tukaj pa je še nekaj panningov, ki sem jih naredil:

Opel Kadett coupe - eden izmed najbolj carskih avtomobilov, kaj jih je kdaj Opel naredil.

Samo pomahala bi še lahko. :D

Passat pri nagnjenem body-u.

In še Škoda Octavia v ČB tehniki.

Vesele jajce in salmonelo v šunki

Na podobno zadevo sem opozarjal že lani, ob enakem času. Pa da razjasnim zakaj gre. Dobivam občutek, da je vsaka nova Velika noč vedno večja izjalovitev pristne vere. Večina ljudi vidi svojo vero v tem, da pobarva jajca, da se baše s šunko in da gre v nedeljo v cerkev. Zakaj mora človek vsak praznik, pa če je še tako sveti ali pa državni spremenit v vaško veselico, kjer se ga pije in jé? Zato, ker je to v naravi človeka. Ker ljudje ne znajo kontrolirat samega sebe, ker je telo gospodar nad njihovo dušo in ne obratno in zato, ker potrebujejo kruha in iger in jim je vsak navaden vsakdanjik že tako navaden, da potrebujejo take dneve skušnjave. Pa da me ne bo kdo narobe razumel. Sedaj ne govorim kot kristjan, ne kot potrošnik, ne kot prodajalec ampak majhen človek, ki vso to dogajanje opazuje z nekega kota in se mu ob pogledu na to obrača želodec. Žal je tako in vsako leto je huje.
Ker se moje mišljenje ni čisto nič spremenilo od lanske Velike noči, dodajam eno fotografijo z arhiva, ki sem jo na to temo posnel že lani ob podobnem času.
Pa vesele praznike!

Koncert Funtanga v KGB-ju

S strani skupine Funtango sem bil za soboto večer angažiran, da pofotkam njihov koncert v KGB-ju. Časovno sem bil v veliki stiski, zato sem fotkal samo kako uro. Tokrat sem jih slišal v živo prvič in moram rečt, da so me zelo navdušili. KGB je bil nabito poln. Še stopnice, ki vodijo proti izhodu in nimajo direktnega pogleda na oder so bile nabito polne. Pa da še povem nekaj za tiste, ki o skupini Funtango slišite prvič. Skupino je ustanovil harmonikar Marko Hatlak. Igrajo svojo lastno avtorsko glasbo ter glasbo Astorja Piazzolle. Če pogledamo žanrsko, obsegajo njihova dela glasbo Astorja Piazzolle, klasično glasbo ter priokus jazza. Če ste fan zgoraj navedene glasbe in bodo koncertirali kje v vaši bližini, je greh jih zamuditi.
Pa še nekaj fotk: