Lepa soseda - cukri

Včeraj se je zgodil finalni izbor Lepe sosede revije Hopla. Izbor se je odvijal v Festivalni dvorani Lent v Mariboru. O dogajanju si lahko kaj več preberete na Matiasovem blogu, zato bom jaz raje prilepil nekaj fotk oz. "cukrov".

Vsaka je želela pokazati vse svoje čare.

Tudi tiste bolj intimne.

Važen je bil tudi nastop, ko niso bile v soju glavnih žarometov.

Zmagovalka finalnega izbora Lepe sosede

Ena pevska skupina ala Game over, samo da sta tudi dve "punčki" zraven.

Lepi Dasa je pričaral "prav posebno" vzdušje.

Tudi pevke so imele dobro naštudirano koreografijo.

Večer je zaključila Nuša Derenda.

Čiščenje tipala digitalnih fotoaparatov

Po drugih forumih sem zasledil, da je povpraševanje po setih za čiščenje tipala še vedno veliko, zato sem se odločil, da bom članek, ki sem ga skupaj z bratrancem napisal pred nekaj časa, objavil še tukaj na blogu. Čeprav je članek kar dolgi, upam, da bo kdo prebral skozi oz. da mu bo koristil. :D

Uvod

Tipalo oz. senzor je »srce« vsakega digitalnega fotoaparata. Ker je v večini primerov skrit očem, nanj sploh ne polagamo pozornosti. Pri digitalnih kompaktnih fotoaparatih tako ali tako ne moremo do njega, razen če fotoaparat razstavimo. Pri digitalno zrcalno-refleksnih fotoaparatih pa je to drugače. Zaradi menjave objektivov je notranjost fotoaparata in posledično tudi tipalo (oz. zaščitna folija pred njim – zaradi jasnosti pa bom uporabljal kar termin tipalo ) izpostavljeno zunanjim vplivom kot so: vlaga, svetloba, prah,…Zelo velik problem povzroča prav prah, ki se »usede« na tipalo. Dodatno ga privlači še statična elektrika na senzorju, ki se ustvari zaradi samega delovanja fotoaparata. Prah je na fotografijah pri različno odprti zaslonki različno viden. Tako je pri najbolj oprti zaslonki najmanj viden, ko pa zaslonko zapiramo, pa pridobiva na vidnosti in jasnosti ter lahko postane resen problem.

Prah, strah vsakega lastnika digitalnega zrcalno-refleksnega fotoaparata

Dokler na naših fotografijah ne vidimo sledu prahu, se nam ni potrebno lotiti čiščenja tipala, ko pa postane viden, pa je to priporočljivo. Seveda je odločitev vsakega posameznika subjektivna, kdaj je na tipalu že toliko prahu, da ga moti in se odloči za čiščenje tipala. Fotograf, ki večinoma fotografira pri bolj odprtih zaslonkah, prahu sploh ne bo opazil (razen res velikih delcev), spet nekdo drug pa za svoje delo uporablja bolj zaprte zaslonke in ga bo prah motil. Seveda obstaja možnost »odkloniranja« (odstranitve) prahu v različnih obdelovalnih programih, vendar se tukaj pojavi vprašanje: ali naj očistim tipalo in nimam težav s prahom na fotografijah za nekaj časa ali pa se vedno znova lotim digitalnega čiščenja prahu. Odločitev prepustim vsakemu posamezniku.

Metode čiščenja tipala

Obstaja veliko bolj ali manj dobrih metod kako očistiti tipalo. Naj jih naštejem le nekaj: čiščenje s pihalko, s čopičem, SensorSwab, SensorClean, Scotch lepilni trak, Speckgrabber,… Ena izmed najcenejših metod je čiščenje s pihalko. Slabost te metode je, da vseh delcev s tipala ne moremo odstraniti. Veliko preglavico povzroča prav statična privlačnost. Čiščenje s čopičem je zelo draga metoda, saj kvalitetni čopiči stanejo tudi po 100 EUR in več (Sensorbrush). Slabost te metode je, da se prah nabere v notranjosti čopiča in namesto, da bi tipalo očistili, nanesemo še dodaten prah. Zaradi tega moramo čopič vsake toliko časa očistiti s posebnim čistilom (s kompresiranim zrakom), ki nam povzroči še dodatne stroške, rezultat pa v vseh primerih ni zadovoljiv, kar lahko preberemo v debatah na različnih forumih. Metoda SensorClean se poslužuje nealkoholne tekočine in vatiranih palčk. Rezultat te metode je zadovoljiv, vendar lahko na tipalu pusti ostanke vate - mucke, katere potem odstranimo s čopičem. Problem pa lahko nastane, če z vatirano palčko potegnemo po kakšnem ostrem oz. nazobčanem robu, na katerega se mucke primejo. Odstranitev je zelo težavna. Čiščenje z uporabo Scotch lepilnega traku je zelo poceni metoda. Pri tem uporabljamo lepljivi del, ki ga nalepimo na tipalo in nato s prahom vred odstranimo. Za izvedbo čiščenja s to metodo je potreben poseben Scotch lepilni trak, ki je težje dobavljiv. Problem lahko nastane tudi, da se delčki lepila z lepilnega traku prilepijo na tipalo. Pri delu moramo biti tudi zelo spretni. Speckgrabber je podobna metoda čiščenja kot metoda s Scotch lepilnim trakom, samo da tukaj uporabimo kupljeno držalo, na katerega namestimo posebne nastavke z lepljivo prednjo površino. Je poceni metoda in ima podobne slabe lastnosti kot metoda s Scotch selotejpom. SensorSwab metoda velja za eno izmed najučinkovitejših. Pri tej metodi uporabimo naprej pripravljena držala na katerih so nameščeni zelo nežni robčki, na katere kanemo 2-3 kapljice metanola. To metodo priporoča večina proizvajalcev fotoaparatov. Velja pa tudi za eno izmed najdražjih metod, saj je npr. za 12 pripravljenih držal in metanol potrebno odšteti ca. 75 EUR.

Metoda "Copperhill"

Obstaja pa veliko cenejša alternativa k SensorSwab metodi, to je metoda imenovana »CopperHill«. Edina razlika k SensorSwab metodi je ta, da dobimo v kompletu eno držalo, 100 robčkov in metanol. Torej si moramo robček sami namestiti na držalo. Cena tega kompleta je približno polovica cene SensorSwab kompleta, s tem, da nam komplet zadošča za do 100 kratno čiščenje, pri SensorSwab pa le do 12 krat. Rezultati so enaki kot pri dražji SensorSwab metodi.
Po skrbnem študiju in preizkusu vseh metod se mi je »Copperhill-ova« zdela najboljša, zato bom jo tudi opisal. Po mojem prepričanju predstavlja nekakšen kompromis med učinkovitostjo, kvaliteto, enostavnostjo uporabe in ceno.

Čiščenje s pihalko in ovrednotenje rezultatov

Zelo dobro je, če imamo na voljo kakšno močnejšo pihalko in najprej z njo poskusimo odstraniti prah s tipala. Pri tem fotoaparat namestimo na stojalo tako, da odprtina, do katere lahko dosežemo tipalo gleda navzdol. To pa zato, da se prah, ki ga odpihnemo s pihalko ne premakne zgolj na drugo mesto v svetlobnem jašku oz. celo na tipalu, temveč zaradi gravitacije pade ven. Najboljše so pihalke, ki zrak zajemajo na zadnjem delu, tako prah s tipala in svetlobnega jaška ne more v notranjost pihalke. Na ta način preprečimo, da bi ga ponovno nanesli na tipalo. Preden se lotimo čiščenja tipala je priporočljivo, da naredimo testno fotografijo, saj lahko nato pogledamo, kako uspešni smo bili. Najbolje je, da fotografiramo jasno, modro nebo ali pa belo steno. Na fotoaparatu moramo nastaviti maksimalno F vrednost, oz. zaslonko popolnoma zapreti. Nato sprožimo. Pri tem ne rabimo paziti na fokus. Po čiščenju postopek ponovimo. Obe fotografiji prenesemo v program za obdelovanje fotografij in močno povečamo kontrast oz. levelse. S tem dobimo zelo kontrastno sliko na kateri so vsi prašni delci vidni. Primerjamo obe sliki in ovrednotimo uspešnost čiščenja. Če smo z rezultati zadovoljni, se nam nadaljnjega čiščenja ni potrebno lotiti. Velikokrat pa se zgodi, da ta metoda ni dovolj dobra, saj je tipalo, kot že zgoraj omenjeno, statično privlačno in se prašni delci močneje »primejo« na površino. Sam se pri takšnih situacijah poslužujem prav metode »Copperhill«.

Fizično očistimo tipalo

Fotoaparat ponovno namestimo na stojalo, s tem, da sedaj svetlobni jašek gleda poševno navzgor. Zrcalca ne odpremo tako dolgo, dokler nismo pripravljeni na čiščenje, saj lahko v svetlobni jašek pride še dodaten prah. Najprej vzamemo držalo in en robček. Robček položimo na čisto podlago, nanj pa držalo kot kaže slika. Robček prepognemo preko držala, tako da je polovica robčka pod in polovica nad držalom. Nato držalo namestimo tako, da je na eni strani tretjina robčka, na drugi pa dve tretjini. Poševno proti držalu prepognemo krajši del. Nato naredimo isto še z daljšim delom. Robček lepo ovijemo okrog držala. Nato ga še z lepilnim trakom fiksiramo na držalo, saj se tako kasneje ne more deformirati oz. celo izmuzniti z držala. Nato vzamemo čistilo Eclipse (metanol) ter kanemo nekje 2-3 kapljice na sprednji del robčka. Sedaj mora delo potekati dokaj hitro, saj je metanol zelo hlapen in se lahko zgodi, da ga že del izhlapi, če nismo dovolj hitri. Zrcalce takoj dvignemo (vključimo aparat v način »čiščenje«) in se pripravimo na čiščenje. Priporočljivo je, da imamo kakšno luč, ki nam sveti v jašek fotoaparata. Držalo z nameščenim robčkom in čistilom Eclipse pomaknemo v levi zgornji kot senzorja. Pri tem mislim tisti levi zgornji kot, ki je s strani opazovalca in ne tipala. Nato se nežno dotaknemo tipala, tako da je držalo nekoliko poševno v desni smeri. Držalo pričnemo z rahlim, a enakomernim pritiskom pomikati proti desnemu robu tipala. Ko pridemo do desnega roba, držalo privzdignemo in ga pomaknemo navzdol, kjer še nismo čistili. Sedaj držalo nekoliko nagnemo v levo smer in se dotaknemo tipala. Počasi pričnemo vleči držalo z robčkom proti levemu robu. Ko se dotaknemo roba, držalo privzdignemo in postopek čiščenja je končan. Takoj zapremo zrcalce, da se na tipalo ne bi »usedel« kakšen novi prah. Opozoriti tudi velja, da moramo, kadar čistimo tipalo, imeti baterije fotoaparata popolnoma napolnjene. Zgodilo bi se lahko namreč, da bi se zrcalce med čiščenjem zaprlo, če bi se baterije toliko spraznile. O posledicah ne bi niti govoril. Najbolje pa je seveda, da kljub bateriji fotoaparat priključimo še na adapter in ga napajamo kar direktno preko električnega omrežja.

Robček namestimo na čisto podlago kot kaže slika.

Nanj položimo držalo, tako da je na eni tretjini robčka.

Polovico robčka prepognemo preko držala.

Krajši del robčka prepognemo preko držala.

Nato prepognemo še daljši del. Pazimo, da oba dela prepognemo nekoliko proti sebi.

Robček lepo ovijemo okrog držala in ga pritrdimo še s pomočjo lepilnega traku.

Fotoaparat namestimo na stojalo, tako da je nagnjeno poševno navzgor, ko kaže slika.

Lotimo se čiščenja.

Zaključne misli in ugotovitve

Ko smo s čiščenjem končali, na fotoaparat namestimo objektiv. Na način, ki je bil opisan zgoraj preverimo prisotnost prahu na tipalu. Če je le ta na tipalu, bo postal viden. Z vsakim čiščenjem bomo pridobili na izkušenosti. Od začetka pa se še lahko zgodi, da smo prah, ki je bil na tipalu samo razmazali. Če se nam zgodi kaj takega, ne rabimo delati panike. Postopek čiščenja ponovimo še enkrat. Priporočljivo pa je, da ponovno čiščenje opravimo šele čez 24 ur, da se lahko fotoaparat »regenerira«.
Za opis te metode sem se odločil zato, ker je zelo učinkovita, dokaj poceni in je hkrati zelo priljubljena. Je zelo dobra alternativa k SensorSwab metodi, ki je dvakrat dražja, a s podobnimi rezultati. Moje izkušnje s to metodo so do sedaj zelo dobre. Pridobiti si moremo dovolj izkušenj in z več čiščenji sem nam poveča tudi spretnost in hitrost. Tako lahko čez čas proces čiščenja opravimo v zgolj nekaj minutah in spet smo pripravljeni na fotografiranje. S tem člankom pa ne mislim, da se morate odločiti za nakup prav tega kompleta. Obstaja tudi mnogo drugih metod, ki sem jih na kratko opisal zgoraj. Nekatere so bolj, nekatere manj dobre. Seveda pa velja tudi pogledati na ceno ter za koliko čiščenj nam zadošča komplet. Obstaja veliko faktorjev, ki so za določeno osebo bolj ali manj pomembni. Vsak si mora sam razdelati, kateri so zanj pomembni in nato izbrati ustrezen komplet za čiščenje. Za mene je to bila metoda »Copperhill« in ni mi žal, da sem jo preizkusil. Na koncu pa naj še omenim, da vsak izvaja čiščenje tipala na lastno odgovornost.
Želim vam obilo uspeha pri čiščenju in čim manj prahu na tipalu.

Še rezultati čiščenja:

Pred čiščenjem

Po čiščenju

Nočno fotkanje Maribora

Sobota se je že prevesila v drugo polovico, ko sem razmišljal k čemu bi se spravil, saj nisem imel kaj koristnega za počet. Zadnjič sva se z Denisom pogovarjala, da bi šla na nočno fotkanje, zato mi je to takoj padlo na misel. Poklical sem ga, pa žal ni mogel zraven. Na portal Totifoto sem napisal, da bi šel na večerno/nočno fotkanje po Mariboru. Par ljudi je odpisalo, da bo prišlo. Ko sem prišel v CafeCafe, kjer naj bi se zbrali, je začuda bilo tam že kar nekaj naših. Po kozarčku odlične kapljice smo odšli po ulicah. Fotoaparat na stativ, prožilec v roke in že smo veselo fotkali. Kaki dve uri smo tavali. Sprva je bilo za ta letni čas zelo toplo, kasneje pa je noč naredila svoje in se je precej shladilo, tako smo se odločili, da počasi odidemo svoja pota. Jaz sem šel še dalje s kolegi. Ogledal sem si še tudi Borata, ki meni začuda ni bil tako smešen, kot so nekateri govorili. Pa sej se ve, da sem čuden. :D
Pa še nekaj fotk...

Neprijetna resnica

S faksom smo si zadnjič odšli ogledat film Neprijetna resnica v katerem Al Gore (nekdanji kandidat za predsednika ZDA) predava o pojavu globalnega segrevanja ozračja in njegovih posledicah. Čeprav je film v bistvu dokumentarec in je velik del filma predavanje, me je takoj potegnil vase. Človek se kar zgorozi, ko vidi vse te številke in grafe (CO2 raste, temperatura raste, led na Arktiki in Antarktiki se manjša,...). Najhuje pa je, ko vse te številke in grafe pokažejo na fotografijah ali pa celo v filmu. Človek je prikazan kot morilec Zemlje in brez pardona tudi je tako. Je kot virus, za katerega Zemlja ima protitelesa in ga bo izkoreninila, če ne bo živel v sožitju z njo. Tole sedaj ne bo nobena marketinška poteza ali kaj podobnega. Pojdite si ogledat tale film v kino, če si še ga niste. Magari dobite piratsko kopijo filma, le oglejte si ga in se zamislite nad svojimi dejanji.
Tako je tudi letošnja jesen. Bila je vse druga kot klasična jesen, katero poznamo že vrsto let. Nadpovprečno topla in skoraj brez kaplje dežja. Po drugi strani pa nas je že presenetila s prvim sneženjem. Zadnjič ko sem fotkal v Bistriškem vintgarju sem opazil, da se letni časi vedno bolj zamikajo. Tako sem bil ves presenečen, ko sem v soteski opazil še popolnoma zeleno listje. Kakšen teden kasneje pa je že skoraj vso listje bilo na tleh.
Pa še ena fotka na temo Jesenska zmeda.

Predvolilna kampanija - Martinovo - ubitačna kombinacija

Po dolgem času sva se s kolegom Alešem - Bočkorjem spet odpravila malo po mariborskih ulicah, da bi našla kak pameten motiv za pofotkat. Dan pred martinovim in zadnji dan predvolilne kampanije drugega kroga županskih volitev je zagotavljal veliko zanimivega dogajanja po mestu. V bistvu sploh nisva pričakovala take trume ljudi na Trgu svobode. Zgleda pa da je čudovit sončen dan in vonj po kuhanem vinu iz stanovanja pripeljal še tako premraženega upokojenca, vonj po kranjskih klobasah pa je privedel marsikaterega mimoidočega, ki je hitel na sestanek. Sej vem, da sem nesramen, da vam sedaj tole idilo pokvarim s tem kar bo sledilo. Županska kandidata sta nesramno izkoristila vso dogajanje okrog Martina za lastno promocijo. Vsak izmed kandidatov je imel nešteto štantov, kjer so napol gole hostese sredi tega mraza delili kuhano vino, klobase, šale, kavo, obeske za ključe. Skratka kriza. Če tako gledaš, bodo kandidati čez 50 let delili avtomobile, ali pa bodo le ubrali modernejšo obliko lastne promocije - internet ter še dokončno zaspamali že itak zaspamane elektronske nabiralnike. Žalostno je, da se da volivce preusmeriti po načinu, ki pali že vse od Rimljanov naprej: "Kruha in iger". In tako je ljudstvo zadovoljno. Upam, da je med vsemi temi ljudi tudi dovolj takih - kritičnih, ki gledajo vse plati volilnega boja. Upam si trditi, da sem jaz med njimi. Vsaj delno. Pa naj povem zakaj. Med tem ko sva s kolegom fotografirala, je do mene pristopil mladenič s škatlo polno mlete kave, na kateri je pač bila reklama za enega izmed kandidatov. Ponudil mi je dve in rekel: Izvoli, xxx časti. Jaz pa sem mu rekel, zakaj mi ne da cele škatle, če že xxx časti. Pa je odgovoril, da to ne gre in da potem nima za druge nič. Pa sem se mu vseeno zahvalil in šel dalje. In tukaj je catch cele zadeve: dobiti čim več ljudi na svojo stran. Na kakršenkoli način. Pa da ne bom spet predolgi, ker dvomim, da imate toliko časa, da vse to preberete, naj še napišem samo nekaj malega: Ne pustite se zmesti in se zvabiti v past prefinjene podlosti.
Pa do naslednjič.

Žaga III

Čeprav sem zadnje čase "službeno" kar veliko v kinu, sem se vseeno odločil, da si najnovejši del filma Saw ogledam tudi tam. Osebno sem kar velik fan dobrih grozljivk in srhljivk, tako sta prva dva dela tega filma bila ta prava za mene. Prav zaradi tega me je tudi tokrat tako močno vleklo v kinematografe. Igralska zasedba filma je tudi tokrat odlična, tudi zgodba je zelo dobra, vendar se človek počasi naveliča vseh teh spletk in mučenj, ki jih je videl že v prvih dveh delih. Osebno se mi zdi, da je prvi del še vedno najboljši, drugi pa tretji pa sta si nekako podobna. Zanimivo tudi, da konec nakazuje na prihod četrtega dela. Če bo prišel, sem prepričan, da ga bodo zajeb... Z mano je bila tudi punca. Pa naj samo ponovim njene besede po koncu filma: "Ubila te bom!" Od takrat je minil že dan, pa sem še vedno živ. :D
Za vse navdušence tovrstnih filmov priporočam ogled v kinu, če pa si še niste ogledali prejšnjih dveh delov pa čim prej na ogled. Moje mnenje: Obvezen ogled. :D
P.S.: Sem po svojem arhivu iskal kako grozljivo fotko, da bo jo zalepil sem, pa nisem našel nič, tako dodajam uradni plakat filma Saw III.

Dan mrtvih - afterparty

Sončno, a kot sva kasneje ugotovila - hudičevo mrzlo vreme naju je s punco zbavilo ven s hiše. Ideja po malo daljšem sprehodu do britofa se mi je zdela zanimiva, zato sma odlomastila po cesti proti britofu. Pa sej v osnovi ni bilo tako mrzlo, le veter je bil tako močan, da je občutno spustil temperaturo za kakih 10°C. Do kosti premražena ter solznih oči sva se najprej pogrela pri mrliški vežici, nato pa le stopila na posvečena tla. Logično, da sem imel zraven tudi svojo opremo in takoj sem iz nahrbtnika izvlekel D70 ter veselo privil IR filter. Škoda le, da sva prišla ob nekoliko napačnem času, saj je bilo sonce v smeri fotkanja in IR tehnika je hudičevo občutljiva na prežganine. Prav brez dvoma je tale britof na hribu, kjer še dodatno piha in tako naju je spet začelo mraziti. Hudo motiviran za IR fotkanje sem še nekako prestajal tale mraz, punci pa se je okrog nosu že nabiral led, kar je skrajšalo najin obisk te posvečene zemlje. Naključna obiskovalka britofa je tudi prav prišla, da sem jo vključil v kader. Pa da ne "jamram" spet predolgo, vam raje postrežem s fotkami.

Pa do naslednjič.

Moja ulica - cesta

Danes, ko sem šel do bratranca po neke foto zadeve, sem se še odločil, da vzamem seboj svoj stari dobri D70 in naredim nekaj IR fotk neposredne bližine moje bajte.

Pa si sami oglejte, kje približno sem doma (ne, tisti dve bajti nista moji).

Skupinsko fotkanje narave

Z Matiasom sva se nekaj pogovarjala, da bi lahko skupaj šli malo pofotkat naravne lepote na Štajerskem. Glede na to, da je jesen v dolinah prišla malo kasneje, se mi je zdel Bistriški vintgar idealna rešitev. Pogovor z Olkijem je tudi prinesel spoznanje, da ga ti kraji zelo zanimajo, sploh pa zdaj ko ima novo makino. Tudi Denisu se je ideja zdela zanimiva in glede na to, da je napol Pohorc, bi skoraj mogel prit malo pofotkat ta del Pohorja. Sem se še pogovarjal še z drugimi fotografi od tod in drugod, pa bi zelo radi prišli zraven. Ta vikend, ki prihaja je pomoje zelo dobra varianta, saj bo jesen v Bistriškem vintgarju v polnem zamahu. Danes je sreda, tako da če bi želeli tole zadevo izvesti, bi se morali čim prej pomeniti. Pa, da vidim koliko vas je resnih interesentov. :D
Malo za rajc pa dodajam eno fotko z Bistriškega vintgarja ponseto pred tednom in pol.