Gregorjev foto blog

Kako najti dobrega poročenega fotografa

2008-10-21T12:44:00.001+02:00

Članek kako najti dobrega poročnega fotografa je dosegljiv na:

http://porocnafotografija.wordpress.com/

Poročna fotografija

2008-10-14T14:09:00.005+02:00

Zaradi vse večjega povpraševanja je luč sveta zagledala namenska spletna stran Gregor Harih - Poročna fotografija, ki bo nadomestila objave o poročni fotografiji.

Na koncu pa še povezava do spletne strani in screenshot:

Gregor Harih - Poročna fotografija - weddings.gregorharih.com

Veliki blogerski kostanjev piknik 2007

2007-09-29T22:19:00.000+02:00

Misel o blogerskem pikniku je bila že kar nekaj časa v zraku, a še noben si ni upal te misli na glas zapisati. Skupaj s kolegom - blogerjem Denisom sva že kar lep čas razmišljala, da bi se lahko blogerji spoznali tudi na tisti pravi način - da bi si lahko segli drug drugemu v roko.

Večina ljudi je po izkušnjah sodeč najbolj zasedenih sredi poletja, zato sva se z Denisom odločila, da bi bil najboljši čas nekje v oktobru. Kot nalašč pa je to čas, ko mošt zavre do te mere, da se ravno prav poda k pečenim kostanjem. Tako se je kot najboljši datum izkazal 13.10.2007.
Kot lokacijo sva po dolgem premisleku izbrala idiličen kraj na Pohorju, kjer je odličen prostor za naš kostanjev piknik. Približno 15. min. hoje vstran pa se že v vsej svoji lepoti bohoti pragozd Šumik z reko Lobnico, ki je ustvarila številne brzice, tolmune in nenazadnje slap Šumik (fotografski raj:). Zbirališče je na glavni železniški postaji Maribor ob 11.30 uri, od koder se bomo skupaj odpeljali na kraj piknika. Prevoz je samostojen oz. po predhodnem dogovoru skupaj z drugimi udeleženci. Prihod na Pohorje je mišljen ob cca. 13. uri. Nato bi po želji odšli v pragozd Šumik do slapa. Nekje ob 15. uri bi pričeli s peko kostanjev in polnjenjem/praznjenjem kozarcev ;). Druženje pa bi nadaljevali vse do trde teme. Po želji pa se še lahko nato premaknemo v kak bolj topel kraj (v gostilno:).

Pa še povzetek za lažje razumevanje:

Kaj: Veliki blogerski kostanjev piknik 2007
Kdo: vsi blogerji; vsi tisti, ki še boste to postali; sorodniki, prijatelji, znanci, partnerji in hišni ljubljenčki blogerjev
Kdaj: 13.10.2007
Zbirališče: Železniška postaja Maribor, ob 11.30 uri
Cilj: Pohorje - Šumik
Prevoz na kraj piknika: samostojni oz. po dogovoru skupaj z drugimi udeleženci
Oprema: topla obleka ter topla in nepremočljiva obutev, zaželjena tudi fotografska oprema ;)
Hrana: Pečeni kostanji, mošt. Ker pa hrane in pijače ni nikoli preveč, lahko zraven prinesete tudi svoje zaloge ;).
Simbolična cena: 2€

Če imate kakršne koli predloge, ideje ali vprašanja v zvesi s piknikom, napišite komentar.
V kolikor se boste piknika udeležili, je nujno, da se napišete pod komentarji do srede 10.10.2007. V komentarju tudi napišite koliko vas pride.

Za vse informacije sem dosegljiv tudi na e-mailu: gregor.harih@siol.net ali pa gsm: 041-331-160.

Za promocijo piknika je Denis izdelal bannerje, ki jih lahko postavite na vaš blog in linkate na tole objavo.

Se vidimo na pikniku.

Diagnoza: fotograf II. del

2007-09-23T20:18:00.000+02:00

Eto tukaj še drugi del photo shootinga z Denisom. Obdelava je tokrat spet malce drugačna in kruta hkrati. Upam, da ne preveč. ;) Samo kot info: PS glede obdelave tukaj ni imel nič prstov vmes. Kdo ugane, kateri program pa je imel? :)

Mountainbike Maribor

2007-09-20T20:55:00.000+02:00

Pa še nekaj malega z moje strani. Obdelava nič tipična. Kako se vam zdi:

Poplave

2007-09-19T18:20:00.000+02:00

Treba se je skomercializirat

2007-09-18T17:08:00.000+02:00

Da se vsaj povrnejo stroški gostovanja in domene. Upam, da ne moti preveč. Ali pač?!

Pc ali Mac: odločitev je padla

2007-09-17T21:29:00.000+02:00

Po preudarnem razmisleku sem le prišel do zaključka in zadevo tudi nabavil. Pa da ne bom zavlačeval, bom hitro napisal, da sem nabavil klasičen pc laptop. Preden me skur... pa še napišem dobre/slabe lastnosti enega in drugega sistema kakor jih vidim jaz. Mogoče še olajšam nakup komu drugemu.

Macbook

-dobre lastnosti:

odličen dizajn
dobre komponente in njihova kombinacija
Mac OS
ni virusov

- slabe lastnosti:

visoka cena
večina strokovnih programov je napisanih za Windows (izvzemam design, web-development, photo)
pomanjkanje kvalitetnih servisov

Pc:

- dobre lastnosti:

relativno nizka cena
večja ponudba
servis
ni navajanja na nov OS

- slabe lastnosti:

opreacijski sistem Windows
nestabilnost
vprašljive komponente pri xy proizvajalcih

V postu Apple ali Pc sem že ugotavljal moj problem v zvezi s faksom in s tem povezanimi programi. Če bi želel imeti Macbook-a, bi nujno potreboval tudi Windowse, kar za moje pojme ne bi bil več Mac. Problematična je tudi grafična kartica pri Macbooku, ki je integrirana in še ta ena izmed najbolj osnovnih, kar bi lahko povzročalo težave programom, ki jih uporabljam (CAE/CAD). V bistvu je bil povod za nakup Macbooka reklama Comtrona, v katerem je bil Macbook z odličnimi karakteristikami. Cenovno je bil kar ugoden (celo ugodnejši od M-store), zato sem se tudi tako ogrel. Edini problem je predstavljal le pekač, ki je bil ComboDrive in ne SuperDrive. Zato sem v Comtronu vprašal, če se lahko pozanimajo, ali je možno, da bi mi na servisu menjali CD z SD-jem. Dan kasneje sem trgovino tudi obiskal, da bi dobil par impresij o Macbooku. Ko sem prodjalca povprašal, če so morda že dobili informacije glede optične enote, me je malodane nadrl, češ da sej to ne morejo tako hitro vedet. Minila me je volja in zapustil sem trgovino. Nato me je dan kasneje le poklical "prijazen" prodajalec s trgovine in mi povedal, da so se zmotili pri opisu Macbooka in da je namesto combodrive-a notri superdrive. Spva je to pričaralo nasmešek na mojih ustih, a me je sekundo za tem "prijazen" prodajalec vrgel na realna tla, da so se zmotili tudi pri ceni. Nova cena pa naj bi bila cca. 1390€. Jeah right, sem si rekel. Prijazno sem se zahvalil in si rekel: Shittron, nikoli več. No in tako sem ugotovil, da Macbook za takšno "lepo" ceno ne bo za dobit. Setup, ki sem si ga jaz želel bi me stal cca. 1400€, kar je bilo nad mojim budgetom. Dokončna odločitev pa je padla, ko sem pisal mail enemu profesorju s faksa, ker je med enimi predavanji nekaj omenjal, da si je nabavi mac-a. Povedal je, da so Windowsi delali bolj slabo. Programi, ki jih je potreboval so nekateri delali ok, nekateri pa ne. Tako je šel nazaj na pc laptop.
In tako sem pristal nazaj na PC-ju in mi ni žal, saj je bila tole trenutno edina pametna izbira. Tudi cenovno se mi je zelo izplačala (cca. 500€ ceneje in boljši setup). Kakor kaže tudi v prihodnjosti ne bo prehoda na Mac z moje strani, razen, če se prepišem na kak drug faks. :)

p.s.: Se mi pa zdi, da je na Slo-sceni zadnje čase prava evforija glede Mac-ov. Fotografi jih kupijejo, ko da bi jih kdo zastonj delil. Ali gre samo za tisto slovensko faušijo (beri to kaj ma sosed morem imeti tudi jaz) ali pa je potreba le tako nujna, pa ve sam bog.

Pa lep pozdrav!

1 rojstni dan

2007-09-16T19:37:00.000+02:00

Jap. Slavi ga. Moj blog. Danes namreč mineva natanko eno leto odkar je priblogal na svet. Čisto majhen, brez laskov in nem se je narodil. Sprva počasi, potem pa je vedno hitreje rastel. Dobival je prve laske in počasi je začel tudi govoriti. V enem letu je zrastel že v pravega mulca. Na igrišču je spoznal tudi veliko novih prijateljev in prijateljic. Veliko se je z njimi pogovarjal, debatiral,... Počasi bo zaključil s puberteto in začel bo z odraslim življenjem. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste ga odprtih rok sprejeli in ga vzgajali, mu namenili dobre besede ali pa ga včasih pokarali. Prav zaradi tega je priblogal na svet.

Hvala vsem.

Diagnoza: fotograf

2007-09-09T19:10:00.001+02:00

Kolega Denis - fotograf.

Pa še povezava do njegove spletne strani in bloga.

p.s.: Še vedno se odločam ali Macbook ali laptop pc. Izvedel sem nekaj novega - v prid Macbooka. Do danes sem mislil, da ima grafična vsega skupaj samo 64MB rama, danes pa sem ugotovil, da ga ima le več in to vsega skupaj 224MB rama, samo da ga jemlje od sistemskega rama. To pa se že kar solidno sliži tudi za 3d modeliranje. Ima kdo kakšne izkušnje?

Apple ali PC

2007-09-07T16:27:00.000+02:00

Že kar dolgo se obiram, da bi si nabavil prenosnika, ker se enostavno velikokrat zgodi, da ga nujno potrebujem - ali faks, ali foto ali pa kaj druga. Tukaj pa se sedaj postavi vprašanje: Apple ali PC. Vsaka izbira ima svoje prednosti in svoje slabosti. To je pri vsaki stvari tako in mi je čist jasno. Kaj dost o Applih nimam pojma, ker se enostavno nisem z njimi ukvarjal. Tisti, ki ga imajo, ga v večini hvalijo. Upam, da ni to tista hvala, ki je ponavadi pri fotoaparatih, ko se človeku zdi, da ga je Canon, Nikon,... kupil kot reklamni pano.
Osebno sem na takem faksu (strojni), da brez Windowsov žal ne morem živeti. Autocad, Solidworks, Catia, ProEngineer,... to so programi, ki na mojem pc-ju laufajo vsak dan. Vem, da tile novejši mac-i lahko laufajo tudi winse. Zanima pa me, kako dobro? Torej, če bi primerjali po karakteristikah enakovreden pc z mac-om.
Torej izbira bi bila med med Apple macbook (13,3") ali pa kak 15,4" PC. Cenovno je Apple verjetno malce višje, vendar take razlike spet ni in to ni ovira pri nakupu.
Verjetno me je še najbolj zrajcala reklama, ki sem jo dobil danes po pošti:
Apple Macbook:
Procesor: Intel Core 2 Duo 2,16GHz, 667MHz, 4MB
Zaslon: 13,3" 1280x800 točk
Pomnilnik: 1024MB DDR2 RAM
Grafika: Intel Graphics Media Accelerator 950
Trdi disk: 120Gb, SATA, 5400RPM
Optika: ComboDrive DVD-ROM/CD-RW
AirPort Extreme Wi-Fi 802.11g/B, GigaBit LAN, Bluetooth

Vse skupaj za 1059€.

Škoda, da nima namesto ComboDrive Super Drive. Je komu znano, če se da menjat?

Vesel bi bil vsakega komentarja, mnenja in linkov.

Pag 2007

2007-09-05T21:21:00.001+02:00

Končno je prišel na vrsto tudi na blogu: letošnji dopust na Pagu. Žal prej ni bilo časa ali pa je vmes skočila kaka bolj pomembnejša objava. Torej, na Pagu je bilo ful fajn. Žal pa je človek imel filing, da ni na Hrvaškem, ampak v Sloveniji (same Lj, Mb in Kr registracije). In s tem tudi odpade tisti pristni filing, da si na tapravem dopustu. Končno malo izven Slovenije, pa spet Slovenija (ko bi le v piranskem zalivu bilo tako:) Pa dobro, sej ni melo neke velike veze, ker se z drugimi ljudmi kaj dosti nisem ukvarjal :) Na letošnji dopust sva se s punco odpravila kar s kolesom. Že kar naprej je potrebno opozoriti tiste, ki bi morda odšli na Pag s kolesom, da so tam izredno slabe tranzitne povezave, če imaš kolo. Tako naprimer ne moreš direktno iz Rijeke na Pag ali obratno. Potrebno je se peljati po kopnem iz Reke mimo Senja do Prizne, kjer je trajekt na Pag. Takšno pot za kolesarje s slabšo formo odsvetujem. Je pa zato bil veliko večji užitek kolesariti po Pagu, kjer so narava in dobre asfaltirane ceste poskrbeli za odlične kolesarske rute.
Tokrat malo drugačna obdelava fotk. Kako se vam zdi?

Zaščita pred vetrom in hkrati ograda za ovce s hlevom, v ozadju pa že celina.

Stolp za katerega noben ne ve zakaj stoji tukaj in kdo ga je postavil.

Branjevka na novaljski tržnici.

Moja malenkost na ogradi za ovce. Sem se igral psa ovčarja :)))

Kadar zunaj dežuje, jaz počnem pizd...

Naj naj darilo

2007-08-30T12:16:00.000+02:00

od naj naj osebe.

Še nekaj na temo soline

2007-08-28T13:41:00.000+02:00

Samo na željo Matiasa :)))

p.s.: Kdo ugotovi, katere fotke so HDR in katere ne.

Delovni vikend in dopust

2007-08-26T19:59:00.000+02:00

Mogoče se kdo čudi, da na mojem blogu že dolgo ni bilo nič kaj objavljenega. Vedno sem se nekak trudil, da je vsak teden kaj novega. Tokrat nekak ni šlo. Razlog je v tem, da sem imel prejšnji vikend naročilo za fotkanje v primorju. Fotkanja je bilo itaq samo eno popoldne, na morju pa sem ostal cel vikend. Prav pasal je še dodaten "mini" dopust na morju. Avtocesti hvala sem iz Maribora v Portorož prispel v malo več kot dveh urah. Namenoma sem od doma šel ob 4-ih zjutraj, da sem ujel "fotografsko" svetlobo zjutraj. Izkoristil sem jo za fotkanje Sečoveljskih solin. Kdor še ni bil tam, naj si jih kar pogleda, zraven pa itaq obvezno fotoaparat. Takoj za tem pa v Piran in naredil nekaj fotk tega našega lepega morskega mesta. Popoldan pa fotkanje za naročnika. Bilo je super. Naslednji dan pa poležavanje na plaži in malo plavanja. Nato kosilo pri znancih in še večerja. Naslednji dan pa že zgodaj zjutraj via Ribčev laz - Bohinj. Jap, faksa še ni, zato sem še malo šel pogledat na Gorenjsko v "Olkiland" :))) O tem pa v katerem od naslednjih postov.

p.s.: Vem, da sem še dolžan fotke s Paga. Pridejo, do zdaj ni bilo časa in volje.

Kdo spet tečnari:

2007-08-07T16:01:00.001+02:00

JAZ!

Nazaj z morja, poln energije - vežda. :)

Kaj se je zgodilo vmes:

1. Bil sem še x-tič na Lovrenških jezerih. Poskusil sem fotkat v novi tehniki. O kvaliteti in všečnosti fotk lahko razglabljate v komentarjih.

2. Nabavil kr nekaj nove fotografske opreme. Pa še je moram. :)

3. Bil na morju - Zgornja Novalja 63, Pag. Bilo je ful fajn. Fotkal sem bolj malo. Mogoče bo katera celo za objavo. O tem pa v katerem naslednjem postu.

4. Postal leto starejši.

Pa še obljelubljene fotke z Lovrenških jezer (btw. to še niso vse fotke, ker ostalih enostavno nisem imel časa obdelat).

Nova igračka

2007-07-19T21:25:00.002+02:00

Tokina 12-24 4.0 AT-X PRO DX.

Pa še ena sample fotka od danes.

Bistriški vintgar

2007-07-11T20:45:00.001+02:00

Tako pa je le ugledal luč sveta. In to v reviji Gea. Članek: Bistriški vintgar:

Več na njihovi spletni strani, oz. v aktualni številki revije Gea.

Opomba: Sliki iz revije sta povzeti po spletni strani gea-on.net

Festival Lent : X Alfonso

2007-07-08T20:16:00.000+02:00

X Alfonso je pevec, komponist, igra bas, klaviature in je revolucionar, ki spreminja sedanjo glasbeno panoramo, tako da predstavlja prelom in hkrati most med tradicionalno kubansko glasbo in glasbo XXI. stoletja. Ne preseneča, da ga na Kubi primerjajo s Princem, Brianom Enom ali Davidom Byrneom. Če odmislimo primerjave, se pred nami pojavi glasbenik, ki predstavlja neizmerno vitalnost na novi glasbeni sceni na otoku, četudi ga nekateri kritiki ignorirajo na račun starejših glasbenikov. Če bi ga morali opisati z eno besedo, bi ta beseda bila talent.

Povzeto po spletni strani Festivala Lent.

Skupina, ki me je čez celoten Festival Lent najbolj navdušila. Mogoče tudi zato, ker sem fan kubanske glasbe. Zaradi nekoliko slabšega vremena je bilo izredno malo ljudi. Sicer pa naj fotke govorijo zase.
Drugače pa se je medtem Festival Lent že zaključil. Zadnja dva dni Festivala Lent nisem obiskal, ker sem bil enostavno preveč zmatran od celodnevnih promocij za Olympus. Zadnji dan je tudi bil velik ognjemet. Vse kar sem od njega doživel je bilo glasno pokanje, ki sem ga slišal v svojo posteljo. Fotke ognjemeta pa so itaq kič. :)
Pa do naslednjega leta.

Poročna fotografija

2007-07-03T20:25:00.001+02:00

Odločil sem se, da pokažem nekaj fotk s poroke, ki sem jo nazadnje fotkal. Sama poroka je bila izredno simpatična (dobra lokacija naredi svoje). Fotkanje porok mi je osebno super delo, malo manj super pa postane potem pregledovanje 1000 fotk (ali pa tudi več), kasneje pa še izbor, obdelava in še ožji izbor. Odvisno od stranke pa kasneje še izdelava "fizičnega" albuma, ki vzame tudi ogromno časa.
Žalostno pa je, da še velika večina ljudi misli, da bo sosedov sinko s kompaktom naredil boljše ali pa vsaj enake fotografije kot pa poklicni poročni fotograf (no, pri nekaterih "wannabe" profi fotografih bi se znalo to celo zgotiti). Prav ironično je, da imajo doma najboljši avto, najnovejši LCD TV, Playstation 3, a ko se pa gre za njihov večni spomin na najsrečnejši (recimo) dan, pa je dovolj dober že sosedov Miha (ime je izmišljeno, da se ne bo kdo prepoznal:), ki je ponosni lastnik dveleti starega Ixusa. Mogoče sem celotno zadevo malce karikiral, vendar v večini je še vedno tako. Edino kar je pozitivno je to, da se stanje izboljšuje.

Hvala bogu, da tokratna stranka ni bila ena izmed zgoraj omenjenih.

Festival Lent - Zablujena generacija

2007-07-03T12:21:00.000+02:00

Se pozna, da me dva dni ni bilo doma, zato vam komaj danes pišem o Zablujeni generaciji, ki je igrala na Večerovem odru 29.6. Vzdušje je bilo pravo, folka je blo polno, Idrijci pa so ravno prav zažigali. Tak kot vedno, ne bom nekaj dolgo pisaril, zato samo povezava do prireditve, ki je bila na Lentu, pa še nekaj fotk.
p.s.: Včeraj sem bil na Dan D. Fotk ni, ker sem užival v koncertu :)

Festival Lent - Grk Zorba

2007-07-01T11:07:00.000+02:00

Odlična gledališka predstava. Do velike zmede je prišlo, ker naj bi mariborski župan predstavo poklonil, varnostniki pa niso vedeli nič o tem. Po nekaj časa prerekanja, so le nekak popustili. Skratka, glavni oder je bil popolnoma nabit. Nabit pa je bil tudi VIP. Celotne predstave si žal nisem ogledal, ker sem raje šel pogledat še na Večerov oder, kjer je igrala skupina Zablujena generacija. O njej pa v naslednjem postu.
Pa še povezava do predstave Grk Zorba.

Tokrat fotke z visokim kontrastom. Za prežganine me boli k....

Festival Lent - The 50´s show

2007-06-27T13:54:00.000+02:00

Jurij Batagelj je začel razmišljati o predstavi, ker imamo v Sloveniji veliko svetovno priznanih, vrhunskih plesnih parov, ki tekmujejo povsod po svetu. Jurij je tako zbral vse te priznane pare in jih predstavlja slovenskemu občinstvu v obliki gledališke predstave. Tako je nastala zares spektakularna plesna predstava, ki jo poleg vrhunskih plesalcev latinskoameriških in standardnih plesov odlikuje tudi nepozabna in čudežna zgodba, ki doslej še ni bila povedana … The 50’s (PETDESETA).

Povzeto iz uradne spletne strani festivala Lent.

Moram povedat, da sem bil nad predstavo zelo navdušen. Izbor glasbe je bil vsaj zame zelo dober. Glasbo pa so odlično zaokroževali vrhunski plesalci in odlična scena. 5€ doplačila za to predstavo se je obiskovalcem zdela fer cena, saj je bil glavni oder ob Dravi poln.

Pa še fotke:

Festival Lent - Feel the Phil Collins

2007-06-25T12:21:00.000+02:00

Medtem ko so tribute showi, posvečeni uspešnim glasbenikom, v tujini že stalnica, se pri nas šele uveljavljajo. Tako so se v Mariboru odločili, da bodo temu zatišju naredili konec. Odločili so se namreč, da bodo naredili glasbeni spektakel, posvečen Philu Collinsu, in ga poimenovali kar Feel The Phil Collins. Vsi ljubitelji Phila Collinsa imajo letos edinstveno priložnost, da začutijo glasbenega velikana in to na način, kot ga interpretirajo slovenski glasbeniki. Phil Collins je ikona, ki je v svetu glasbe zaznamovana z zlatimi črkami, in njegova glasba je tista, ki zadovolji ušesa vsakega profesionalca in laičnega poslušalca.

Povzeto po: http://lent.slovenija.net/

Performens je bil ful dober. Pokritiziral bi le projekcijo, ki je spremljala glasbeni program. Prej bi spominjala na kakega hipijevskega glasbenika, ne pa Philla Collinsa. V splošnem pa je dveurni koncert bil prava paša za ušesa in tudi oči.

Pa še nekaj fotk:

Festival Lent

2007-06-24T15:05:00.001+02:00

Tako. Pa se je začel. Letos že 15-ič zapored. Zvezda večera: Oliver Dragojevič.

Nato pa še Buldožer.

Car - dr. Veble.

Brez Laškega pač ne gre.

Nov družinski član

2007-06-13T21:56:00.000+02:00

Roky.

Luka

2007-06-06T22:01:00.000+02:00

Ponovno doma.

V kuhni.

Na tleh.

Kidz are playin

2007-06-01T13:15:00.000+02:00

Včeraj.

Doma.

Na koci.

Luka in Anja.

Opravičilo vsem,

2007-05-29T22:04:00.000+02:00

ki ste brali moj predprejšnji post. Še večje opravičilo tistim, ki ste ga komentirali. Žal sem ga moral zaradi višje sile zbrisati.

Blurry rainy day

2007-05-23T21:03:00.000+02:00

Jap. Današnji dan je bil tak. Pa ne cel. Zjutraj si je jutro opomoglo od hude nevihe ponoči, vendar na horizontu nekje se še je vidlo bliskanje. Dan je bil sončen, topel, kasneje celo vroč - prevroč. Še sreča, da je imel naš bus klimo, v hidroelektrarni pa 10m pod gladino vode pihlja kar hladen veter. V Mariboru spet vročina. Bon kupim za Alfa - imajo restavracijo v kleti. Se najem, grem ven - veni lije kot iz škafa. Sončen, vroč dan se je spremenil v "blurry rainy day". Sprva le malo pada, kasneje vedno bolj. Skrijem se pod nek obok. Ljudi zagrabi panika. Laufajo sem pa tja ko kure brez glave, eni brez marele, drugi z njo - vsi v neki gonji. Jaz pa mirno pod obokom. Vzamem aparat. F10, 1/10 in gremo škljoc, škljoc. Po treh urah mine "blurry rainy day", počasi se spet pokaže sonce, jutro se ponovi. Večer miren.

Kako se je začelo.

Vsak korak muka.

Ni izhoda.

Zakaj jaz?

Zato.

Fotosešn s Katjo 2. del

2007-05-20T20:41:00.000+02:00

Kot obljubljeno prihaja še drugi del fotosešna s Katjo. Odločil sem se, da bom v prihodnje objavil še tretji del, saj je fotk s sešna kr nekaj. Nenazadnje pa mi vaši komentarji in kritike pri vsaki posamezni fotki lahko samo koristijo pri naslednjih šutingih. Pa da ne dolgovezim spet preveč - še naslov drugega dela šutinga: At the railway station.

Railway fashion.

Die, die my darling II.

Operator.

Bye, bye my darling.

Walking along the line.

Lampijončki 2007

2007-05-16T13:13:00.000+02:00

Včerajnšnje muhasto vreme je pod vprašaj postavilo vsakoletno veliko študentsko zabavo Lampijončke. K sreči se je, kot ponavadi, po dežju pokazalo sonce. Sprva sploh nisem imel namena it na Lampijonče, ker sem bil dokaj utrujen od kolokvija (domov prišel ob 17.30 uri). Telefonski klic kolega pa me je prepričal, da sem se hitro najedel, stuširal in že bil na poti proti mariborskem Otoku. Logično je, da sem šel na fešto in ne fotkat. Tako sem pač poskusil nardit kako fotko z mobitelom (SE 850i), ki se je že pri fotošutingu z Borutom in Mileno pokazal kot dober backup body za D200. :D Tokrat sem se odločil, da ga podvržem še hujšim razmeram - fotkanje koncerta in ljudi pri kakem promilu alko v krvi. Danes preverim fotke in ne morem verjet. Fotke uspele zelo dobro.

Kolega Alen v negativ tehniki.

Malo bolj abstraktna - proti odru (negativ).

Pa malo manj abstraktna.

Klasika.

Mi2.

Reporter Milan - Psihiatrija za kadilce

2007-05-11T09:47:00.000+02:00

Včeraj je bila v okviru Četrtkovih večerov kulture na Štuku še zadnja predstava - Reporter Milan - Psihiatrija za kadilce. Dvorana se je polnila cele pol ure, pred začetkom predstave pa je bila nabito polna. Ekipa Reporterja Milana je navdušila že od samega začetka. Situacijska komika je bila na vrhuncu - dvorana pa ves čas v smehu.
Predstavo sem tudi fotkal. Tokrat je bilo za fotkat nekoliko bolje, kot na prejšnji stand-up comedy predstavi, saj je bilo vse skupaj bolj dinamično.
Pa še nekaj fotk:

Zdravo, jaz sn Albert - učitelj tehničnega pouka z okolice Maribora.

Jao, kako tele je Zoki.

Kaj, murke bi rad jeu?

Eto, tole je levo pljučno krilo, pa desno, pa želodec, pa "ta mali"...

Hipnoza....

Ter še galerija:

Reporter Milan - Psihiatrija za kadilce

Fotosešn s Katjo 1. del

2007-05-09T21:52:00.000+02:00

Počakal bi še kak teden in že bi minil cel mesec od fotošutinga s Katjo, na blogu pa še nobene fotke. Včasih pač pride tako stoletje, ko nimaš preveč časa. Pa sej ne da bi vas zanemarjal, samo pridejo tudi pomembnejše stvari. Pokleknem in vas prosim odpuščanja.

Pa naj se vam dodatno še opravičim s fotkami. Tokrat samo prvi del šutinga, da če prvo opravičilo ne bo zadostovalo. :)

Fotosešn v žitnem polju

2007-05-03T21:23:00.000+02:00

Nekateri so za prvomajske praznike zbežali na morje, Olki pa še kdo v gore, jaz pa seveda ostal doma. Časovno se žal ni izšlo, da bi za več časa izginil od doma. Planiran je bil tudi izlet v Benetke, pa je tudi to padlo v vodo. Tako sva a punco izkoristila lep večer in se odpravila proti žitnem polju. Nekaj cunj v vrečki, malo makeupa, lojtra in fotič so seveda šli zraven. Ujela sva ravno še nekaj večernega sonca, ki se je tu pa tam skrivalo za oblake.

Če komu ne bo jasno, kje je stala: bila je lojtra - v PS-u odklonirana.

Stand up comedy na Štuku

2007-04-29T15:47:00.000+02:00

V četrtek večer tik pred prazniki, nič za delat, tečno doma. Pa gremo pogledat na net kaj se dogaja v Mariboru. V raznih lokalih vedno isti DJ-i, vedno ista "pesem". In potem se spomnim radijskega oglasa za Stand up comedy na Štuku. Do zdaj sem vedno bil kot gledalec pred televizijskim ekranom, tokrat pa sem se odločil, da si ogledam v živo. In tako sva šla moja punca in jaz ob 22. na Štuk. Malo čez 22. sta prišla še Denis in njegova. Program pa se je že tudi začel. Najprej se nam je predstavila Martina s svojimi izkušnjami kot lejzbika. Nekaj minut po začetku se je že cela dvorana smejala, da so se tresla tla. Nato se nam je predstavil Klemen, ki nam je predstavil kako je življenje kot igralec in glasbenik, nazadnje pa se nam še predstavil Buco za naslovom: "Lajf bi mogo bit pornič..." Moram rečt, da sem bil nad Bucotom zelo navdušen, škoda le, da je včasih povedal kaj preveč na hitro in v narečju, da ga nisi razumel. In tako je četrtkov večer minil v obilici smeha. 10. maja pa se ponvno udeležim naslednjega dogodka Stand up comedy scene: Reporter Milan - Psihiatrija za kadilce, ki bo zagotovo še boljša, s še več smeha.
Fotke niso bog ve kaj, saj je lučkar kar naprej menjaval temperaturo svetlobe. Pač čisto reporterske.

Pa še galerija:

Stand up comedy

Železniška

2007-04-26T17:14:00.000+02:00

S kolegom Brincljem sva kako uro časa med njegovimi predavanji in vajami ter mojimi vajami in kolokvijem izkoristila za eno foto šetnjo po Mb. Takoj sva zavila via Lent, vendar se tam ni dogajalo nič pametnega. Po nekaj časa premišljevanja sva prišla na idejo, da pa bi lahko šla na železniško postajo. Pridema tja in glej srečo. Na tretjem tiru je stal Siemens za Dobovo. Ker pa je četrtek tik pred prazniki, se je veselo polnil in tako so prihajajoči ljudje bili super motivi. Nekje z začetka (ali konca???) vlaka je prikorakal delavec SŽ in se veselo nasmihal. Siemens je kmalu odpeljal, medtem pa je že na prvi tir zapeljal ICS. Delavci so ga pripravljali na njegovo nadaljnje potovanje. Kmalu za njim pa se je pripeljala stara "potetovirana" gomuljka. Folk je počasi vstopal. Fotogeničnosti tega vlaka ni blo pezreti, zato sem veliko časa posvetil njemu.

Nekak tudi ni bilo za prezreti, da železniško postajo obnavljajo, kar je zelo pohvalno. Se mi zdi, da že ene 10 let zamujajo, saj je železniška v obupnem stanju. Sicer pa je v takšnem stanju za fotografa bolj fotogenična.
Pa še nekaj fotk:

Urbane sekunde - razstava

2007-04-22T11:18:00.000+02:00

Odločil sem se, da bom za v naslovu omenjeno razstavo napisal kaj več besed, saj me je zelo navdušila. Razstavljalec je (foto)-kolega Matej Brezovšek - Brincelj. Od njega sem bil vajen nekolio drugačnega stila, vendar je dokazal, da zna stopit iz svoje kože in naredit nekaj novega in posebnega. Naslov je izbral povsem upravičeno, saj je večina fotk narejena prav z daljšimi ekspozicijskimi časi. Čudoviti občutek za ljudi v gibajnju v urbanem okolju je podkrepil še za moje pojme odlično obdelavo. Deset povečav je nadvse uspešno postavil v urbani ambient razstavnega prostora bara CafeCafe.
Dogajanje na otvoritvi em tudi malo pofotkal. Tako kot Brincelj, sem tudi jaz poskusil nekaj novega in ISO navil na 3200. Še en razlog za fotkanje pa je bil test objektiva Nikkor 35-70 D 2.8, ki je za moje pojme zakon. Mogoče ga enx v prihodnje celo nabavim. Če vas zanima test tega objektiva ga lahko preberete na Brincljevi spletni strani.
Pa še nekaj utrinkov:

Ponosno pred svojo fotko

Alone....

Vidno olajšanje po otvoritvo (mater nabije šuma, če fališ pravo osvetlitev).

Krivec za večino razstav v CafeCafe - Matej Kristovič

Bilo je tudi kaj za popit in prigriznit.

Obiskala pa nas je tudi mala pepelnata lisička.

Drive in

2007-04-17T20:46:00.000+02:00

Matias mi je danes že cel dan težil, da naj pokažem kako fotko s prireditve (ali naj bolje rečem natečaja) Drive in. Načeloma nisem imel namena, ker fotke so kr nekaj. Sicer pa je to bilo tudi navodilo s strani naše drage Mimi, da moramo fotkat z novim pristopom. In tako smo delali čudne kompozicije, čudne izreze, paninge, se malo igrali z nastavitvami itd....

Pa da preidem kr k fotkam:

Varnostniki me skoraj niso sputli not. Je trebalo pol ure hude debate... (hec seveda=)

Takole sta stala. Minija. Levo in desno od rdeče preproge.

Četica koraka strumno in veselo....

Prezentacija Minija.

Zakaj nebi malo prežigali fotk...

Lara Baruca je izvedla svoj performens.

Pa dajmo še eno prežgat...

Eden redkih na pisti... moški.

In še korak.

Zanimiva obleka.

Malo prigrizka.

Malce med modeli.

Pa še Mini v barvah.

Let´s do some panning shots

2007-04-10T18:50:00.000+02:00

S panningi se še nisem kaj dosti ukvarjal, zato sem lep praznični ponedeljek spakiral opremo in odšel na bližnji klanec primeren za tako fotkanje. Iskanje prave lokacije za panninge zna biti kar zahtevno opravilo. Čeprav je ozadje pri panningih zablurano, je potrebno najti tako ozadje, ki vsebuje ustrezne barve, da vse skupaj zgleda dobro. Da narediš dober panning potrebuješ kar nekaj ključnih stvari:

- mirno roko (za umirjanje roke priporočam naspano noč in zjutraj kak 0,3)
- kako uro časa
- veliko potrpljenja

Ter opremo:
- body (načeloma vseeno kak, priporočam (D)SLR)
- monopod ali stativ z glavo, pri kateri lahko sproščamo posamezne osi rotacije
- teleobjektiv (lahko tudi kaj druga, vendar s tele se da delat najboljše)
- vpadljiva oblačila ali kak drug pripomoček, ki privablja pozornost(da te folk pogleda, ko se pelje mimo in imaš njihove obraze na fotkah)

Z nastavitvami na body-u:
- kontinuirani fokus (se to po slovensko sploh napiše tak???)
- kontinurian zaklop (za več posnetkov istega avtomobila - statistično gledano poveča verjetnost ostrega objekta)
- fokusno točko na objektu = avtu
- prioriteto zaklopa (lahko enostavno nastavljaš čase zaklopa, medtem ko aparat nastavlja blendo; pri 70-200mm objektivu priporočam čase zaklopov nekje 1/60 sec pa do 1/15 sec)
- pri močnem sončnem vremenu pa lahko pride prav tudi kak ND (neutral density) filter

No to je bilo nekaj kratkih nasvetov. Tukaj pa je še nekaj panningov, ki sem jih naredil:

Opel Kadett coupe - eden izmed najbolj carskih avtomobilov, kaj jih je kdaj Opel naredil.

Samo pomahala bi še lahko. :D

Passat pri nagnjenem body-u.

In še Škoda Octavia v ČB tehniki.

Vesele jajce in salmonelo v šunki

2007-04-08T19:07:00.000+02:00

Na podobno zadevo sem opozarjal že lani, ob enakem času. Pa da razjasnim zakaj gre. Dobivam občutek, da je vsaka nova Velika noč vedno večja izjalovitev pristne vere. Večina ljudi vidi svojo vero v tem, da pobarva jajca, da se baše s šunko in da gre v nedeljo v cerkev. Zakaj mora človek vsak praznik, pa če je še tako sveti ali pa državni spremenit v vaško veselico, kjer se ga pije in jé? Zato, ker je to v naravi človeka. Ker ljudje ne znajo kontrolirat samega sebe, ker je telo gospodar nad njihovo dušo in ne obratno in zato, ker potrebujejo kruha in iger in jim je vsak navaden vsakdanjik že tako navaden, da potrebujejo take dneve skušnjave. Pa da me ne bo kdo narobe razumel. Sedaj ne govorim kot kristjan, ne kot potrošnik, ne kot prodajalec ampak majhen človek, ki vso to dogajanje opazuje z nekega kota in se mu ob pogledu na to obrača želodec. Žal je tako in vsako leto je huje.
Ker se moje mišljenje ni čisto nič spremenilo od lanske Velike noči, dodajam eno fotografijo z arhiva, ki sem jo na to temo posnel že lani ob podobnem času.
Pa vesele praznike!

Koncert Funtanga v KGB-ju

2007-04-02T17:45:00.000+02:00

S strani skupine Funtango sem bil za soboto večer angažiran, da pofotkam njihov koncert v KGB-ju. Časovno sem bil v veliki stiski, zato sem fotkal samo kako uro. Tokrat sem jih slišal v živo prvič in moram rečt, da so me zelo navdušili. KGB je bil nabito poln. Še stopnice, ki vodijo proti izhodu in nimajo direktnega pogleda na oder so bile nabito polne. Pa da še povem nekaj za tiste, ki o skupini Funtango slišite prvič. Skupino je ustanovil harmonikar Marko Hatlak. Igrajo svojo lastno avtorsko glasbo ter glasbo Astorja Piazzolle. Če pogledamo žanrsko, obsegajo njihova dela glasbo Astorja Piazzolle, klasično glasbo ter priokus jazza. Če ste fan zgoraj navedene glasbe in bodo koncertirali kje v vaši bližini, je greh jih zamuditi.
Pa še nekaj fotk:

Michael Angelo Batio

2007-03-25T14:57:00.002+02:00

Včeraj sem si šel ogledat precej znanega kitarista Michaela Angela Batia, ki je prišel v Slovenijo promovirat Dean kitare. Fotkanje je bilo prepovedano. Vseeno sem poskusil srečo in pofotkal ene 10 fotk, nato pa je eden izmed organizatorjev rekel naj pospravim opremo. Sem se pač prepozno spomnil, da bi bila akreditacija za tak namen dobra. :) Sej nima veze, več kot za fotkanje se mi je šlo za njegovo igranje. Ded je enostavno car. Tehniko ima v malem prstu. Koža pa se ti naježi ko v roke prime dvojno kitaro in zaigra z obema rokama (fotk tega žal več nimam). Pa še fotke.
p.s.: Pogoji za fotkanje katastrofa: blenda 1.8, ISO na 1600 in je kazalo 1/5 sec. Fleš obvezen.

Nedeljski fotošuting - 2. del

2007-03-20T20:04:00.000+01:00

V nedeljo nismo fotkali samo v studiu, ampak smo obiskali tudi par zanimivih lokacij. Najprej so bili na sporedu grafitiji in ena čudovita stena, katere lokacije ne izdam, ker bom jo verjetno še kdaj ponucal. :) Približajoče se slabo vreme se je kazalo v močnem vetru, ki je delal vrtince prahu, ki so se dvigovali visoko in tako je bilo fotkanje včasih nekoliko oteženo. Modela sta se zelo hitro ujela (poznala sta se 3 dni), čeprav sta kot sem že zadnjič pisal, bila nekoliko nesproščena in premalo vživeta. Tako je bilo ključnega pomena, da si zadel tisti pravi trenutek. Predelali smo nekaj klasičnih ali malo manj klasičnih poz.

Sprememba lokacije - bivši mariborski zapori.

In kaj se zgodi, ko fotkaš in ti zmanjka prostora na vseh karticah? Vzameš image tank ali pa prenosnik ter pretočiš fotke s fotoaparata. Če pa se ti ni do avta it po prenosnik, pa vzameš enostavno mobitel v roke in fotkaš dalje. In glej ga hudiča: nastane celo spodobna fotka. :)))

Z mobitelom v akciji (foto by Denis)

In nastala fotka z mobitelom. Exif podatki: Sony Ericsson - W850i, Exposure time 1/15 s, F-number - f/2.8, ISO speed ratings ISO 160, Metering mode - Center weighted average, Light source - unknown, Flash - Flash did not fire, compulsory flash mode, Exposure mode - Auto exposure, White balance - Auto white balance

Pa do naslednjič.

Nedeljski fotošuting

2007-03-18T19:41:00.000+01:00

Z Denisom sva izkoristila čudovito možnost rentanja kolegovega studija, da sva naredila nekaj studijskih fotk. Na voljo sta nama bila dva modela, ki sta svojo vlogo modela za prvič odpravila kar solidno, le malo bolj sproščena in vživeta bi lahko bila. Pa saj vsi vemo, da prvič ni nikoli tak kot bi moglo bit. Pa še nekaj fotk:

Gremo letet

2007-03-11T13:14:00.000+01:00

En klic in severni veter sta zadostovala, da sem se včeraj odpravil na pobočje "Krajnc" pri Hrastovcu. Po dolgem letu in še nekaj sem končno na plano spet potegnil moj drugi konjiček - modele letal. Napolnil sem vse potrebne baterije in se odpravil. Kmalu se je na pobočju pričelo nabirati modelarjev in tako je na koncu bilo v zraku cca. 6 modelov, ki so švigali sem pa tja. Dokaj močan vzgornik je poskrbel za velike višine in s tem povezane hitrosti. Prav poseben filing je, ko model z veliko hitrostjo zažvižga mimo tebe. Čisti užitek pa predstavlja, ko narediš kako rolo, luping ali pa kako drugo akrobacijo. Seveda pa tudi mojega primarnega konjička nisem zanemarjal. Tako sem po kaki uri pristal in šel po svojo opremo in nato malo fotkal. Če je že kdo fotkal modele letal v akciji bo vedel, da je to sila težavna zadeva, saj so modeli dokaj majhni, vitki (fokus večkrat zbeži na ozadje), hitri,... Pogoji za fotkanje niso bili ravno najboljši, pa vseeno se mi zdi, da je morda nastala kaka dobra fotka. Pa ocenite sami.

Večerno foto šetanje po Mariboru

2007-03-04T17:19:00.000+01:00

Včeraj sva se z Denisem zmenila, da grema na eno fotošetnjo po Mb-ju. Oborožena s stativi in vso opremo sva jo najprej mahnila na stari most, kjer sva ujela še zadnjo večerno svetlobo. Nebo je bilo prekrito z oblaki, tako je bila svetloba izredno hladna, kar se lepo vidi na prvi fotki. Ko sva že mislila spakirati in se prestaviti na drugo mesto, saj je nastala že skoraj popolna tema, sva zagledala, da se je nebo na horizontu začelo počasi odpirati in močna svetloba skozi oblake naju je na mostu zadržala še nekaj minut. Pričelo pa je tudi malo deževati, tako sva kmalu spakirala in se prestavila v center, kjer sva pod stavbami našla zavetje pred kapljami. Fotkanje izložb je bila najina naslednja zaposlitev. Dež pa je postajal vedno močnejši in močnejši, tako sva se odločila, da fotošetnjo nadaljujeva kateri drugi dan. Kmalu po dežju pa sicer ni posijalo sonce, vendar luna, kar je za mnoge bil razlog za veselje, saj so lahko nemoteno opazovali lunin mrk. Tudi jaz sem ga. Vendar le s prostim očesom. ;)

Pogled na Lent s Starega mostu.

Nekaj minut kasneje kot zgornja fotka.

Pa še izložba Nr. 1

In Nr. 2

Strokovne ekskurzije

2007-02-28T19:57:00.000+01:00

V okviru našega faksa smo lani imeli dve strokovni ekskurziji. Letos kot zgleda, bo jih kar nekaj več, zato upam, da bo več možnosti za dobre fotke. Čeprav sem enx govoril, da se mi ne zdi fer, da limam fotke iz arhiva, ampak kaj čmo, včasih pride kak teden, ko nič ne fotkaš in nimaš kaj za pokazat. Mogoče pa imam tudi malo olajševalno okoliščino, saj vam zagotovim, da bom na letošnje ekskurzije vedno zraven vzel fotiča in nastale fotke tudi pokazal.
V tem postu vam bom predstavil ekskurzijo v ladjedelnico 3.Maj v Reki (Hrvaška). Podobno kot pri postu Parlavoro patrikante (Benetke), bom tudi tukaj ubral tehniko alinej:
- Reka (Rijeka) je vsaj za moje pojme zelo lepo priobalno industrijsko mesto
- sejne sobe podjetja so zelo dobro opremljene (manjka le klima)
- medtem ko drugje vlada vsesplošni kaos
- v času pavze se vsi delavci poskrijejo v senčne dele kake zrjavele pločevine, v trupe ladij, v hale - ni jih priporočljivo motit
- pazite kod hodite, saj po tleh leži veliko železovja, kablov, padete lahko tudi v vodo, če pa hodite po kakih trupih ladij, pa pazite da ne padete dol
- veliko delavcev je iz Bolgarije, Makedonije,.., saj so edino ti pripravljeni delati ob dejstvu, da vsake toliko časa kdo pade z ladje in se ubije
- podjetje razvija in dela svoje lastne motorje, pri tem je blok motorja večji od tovornjaka, ojnica pa večja od avtomobila
- fotkanje je možno le, če čelado, ki jo dobite za zaščito obrnete tako, da je sprednji del zadaj - zgleda tudi bol kulsko
- zavedajte se, da ste na Hrvaškem

Pa še fotke:

Mariborčani

2007-02-22T19:20:00.000+01:00

Po mariborski arhitekturi sedaj še Mariborčani. Neke demografske analize ne mislim izvajat, zato tokrat samo fotke:

Mariborčan, kam se ti mudi???

Gospa, kajenje ni zdravo!!!

Imate kaj za mene?

Začasni Mariborčan.

Small talk.

Zakaj ni tekočih stopnic?

Mariborska arhitektura

2007-02-18T18:55:00.000+01:00

Prejšnji teden sva s kolegom Brincljem - Matejem odšla na kratki fototrip po Mariboru. Glavni cilj fotkanja je bil malo sprostitve, seveda pa tudi veselje ob fotkanju. Kaj kmalu pa sma prešaltala na testiranje opreme. Jaz sem na svoj body takoj privil Nikkor AF-S 80-200. Proti moji Sigmi 70-200 APO zgleda kot terminator. Bi rekel, da je tudi iz podobnega materiala. Pomoje brez problema "preživi" padec tudi z večje višine, dočim se pri Sigmi na ohišju pozna skoraj vsaka praska. Pa ne bom preveč nakladal glede opreme, saj je tovrstnih testov na netu mali milijon.
Pa da preidem k bistvu. Ta dan sem se nekak najbolj posvetil arhitekturi in ljudem (o njih enx naslednjič). Osebno je meni mariborska arhitektura ena velika živa žalost. Kako je možno, da arhitekturni biroji za gradbena dovoljenja čakajo po več let, nazadnje pa zraven stare opečne cerkve postavijo veliko zgradbo celo iz stekla? Kje so pristojni organi, ki kontrolirajo novogradnje na "kompatibilnost" sosednjih stavb? Grem stavit, da bi te z brco v rit odslovili, če bi prišel z idejo, da bi si zgradil ovalno hišo. "To ja ne sodi v slovenski prostor", bi rekli. Kaj ne sodi, ku... ne sodi. Kako pa potem sodi steklenjak zraven stare opečne cerkve? Kje jim je logika. Grem stavit, da je Maribor glede tega problema št. 1 v naši državici. Koliko mi je znano, arhitekturni biroji zadeve raje urejajo preko Ljubljane, saj gre tako vse skupaj hitreje. Velika žalost so tudi nakupovalni centri, ki v Mariboru in njegovi okolici rastejo kot gobe po dežju. S svojo podobo pa grozljivo vplivajo na mariborsko arhitekturo. Za Maribor bi lahko rekel, da je mesto arhitekturnih kontrastov. Po eni strani, stare stavbe še iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, na drugi strani pa dokaj moderne stavbe (glede na internacionalni standart pa že zastarele), spet na eni strani nakupovalni centri, na drugi pa stanovalni bloki iz komunističnega režima. Popolnoma jasno mi je, da je so taki kontrasti v vseh mestih. Zdi pa se mi, da so v Mariboru izredno veliki. Mogoče pa je le to, da kot Mariborčan na njih gledam bolj kritično?

Parlavoro pa trikante

2007-02-13T16:44:00.000+01:00

Ja, bil sem v deželi makaronov in želeja (tistega za na glavo seveda). Dušan je tudi to letos organiziral izlet v Benetke. Po kratkem pregledu mojega do zadnjega hipa zaplaniranega urnika, sem le ubral dovolj poguma in Dušanu v zadnjem hipu zagnjavil, če še ima kakšno prosto mesto na busu. Dejstvo, da je bilo še samo eno mesto prosto, me je pognalo v dir do naslednje banke hitro nakazat denar, da nebi kdo drug zasedel mojega mesta. No, k sreči se je izteklo ok in tako sem v nedeljo zjutraj sedel na busu via Venezia ali po naše: Benetke. Cca. 10 Štajercev skoncentriranih na zadnjih sedežih je imelo oblast nad celim busom. Notranjci in še kaki Primorci pa so le nemo opazovali, kako smo lahko že tako zgodaj tako dobre volje. Pomoje je temu bil kriv Matejev orehovec. :))) In tako smo se dobre volje ob prihodu razkropili po Benetkah. Celega izleta ne mislim opisovat, zato bom raje tokrat napisal nekaj alinej, ki z mojega zornega kota nekak najbolj opišejo Benetke:
- gledaj kje hodiš (obrazložilo: ceste so polne pasjih, mačjih, golobjih, mogoče celo podganjih kakecov)
- Italjana ne razumeš niti, če slučajno govori Angleško ali kak drug svetovni jezik (kar se ponavadi ne zgodi)
- na fotoaparatih imejte vedno privite ta "velke" objektive, saj tako zgledate resni fotografi ("wannabe" resnih fotografov je po Benetkah več kot golobov)
- če iščete poceni Gući torbice je to pravi kraj za vas
- hrana je obupna - sliši se ironično, vendar ne jest pice (sem že ene 3x nasankal ob pici v Italiji, ki niso bile preveč užitne)
- če je možno pojdite na otok Burano - vsaka fasada je druge barve - raj za fotografe
- pazite se tatov - baje imajo v Benetkah zelo aktivno "društvo" tatov
- če kupujete spominke, ne kupujte na Markovem trgu (drago), nekoliko izven centra je veliko "štantov", ki prodajajo enako robo 3x ceneje
- vožnja z gondolo je za tiste, ki majo preveč denarja in za tiste z zamašenimi nosovi (smrdi)
- v Benetke ne hodite poleti, saj še bolj smrdi
- obiščite edini javni park v Benetkah - prava sprostitev
- pazite, da ne padete v kak kanal

Tak, upam, da sem s tem kratkim vodičem komu pomagal. Bil je lep obisk Benetk, čeprav si osebno ne bi želel take trume ljudi (kaj češ smo pač šli na dan otvoritve karnevala).
Pa do naslednjič.

Pa si šel....

2007-02-07T18:22:00.000+01:00

In tako je šel. Mirno in tiho, a vendar s privzdvignjeno glavo. Nikoli me ni pustil na cedilu. Niti takrat, ko so moji prsti zmrzovali od mraza, niti takrat ko mi je pot tekel po čelu, niti takrat, ko je v torbi čakal in čuval svoje baterije za naslednji podvig. Z njim je šel tudi del mene. Del, ki pomeni več kot leto pa pol. Leto pa pol v katerem sva skupaj marsikaj doživela. Doživela srečne, žalostne, bežne trenutke. Trenutke, ki so bili nekaj več kot vsak normalen trenutek. In tako je šel. Večno se te bom spominjal - D70.

Apokalipsa

2007-01-30T21:54:00.000+01:00

Že cel dan se po domače povedano jebem z numeričnimi metodami. Kdo je imel kaj s tem opravka ve, da se tukaj vse vrti okrog številk. Najprej Gausova eliminacija, nato razcep po Cholesky-u, malo interacijskih metod, za veselje še malo interpolacije, da pa ni preveč tečno še malo ekstrapolacije. Aja, pa da ne pozabim na aproksimacijo. Jaooooo. Meša se mi že. Ko pijem kavo v zocu vidim krivulje, ki se lepo nasmihajo, da bi jih z aproksimacijo zabeležil v polinom; ko grem spat ne štejem več ovčk, ampak mi pred očmi podobno kot v matrici letijo številke - vidim kombinacije, permutacije določenih števil,... Ja tam nekje se pojavlja nek konstanten vzorec.... In končno zaspim. Kaj koristi kratek spanec, ko pa je naslednji dan spet tako dolgi. A vseeno še obstaja upanje, upanje na apokalipso. Ja mislim, da prihaja. Enostavno čutim jo.

Modna revija trgovine Anita

2007-01-28T12:40:00.000+01:00

Že kar nekaj časa je minilo odkar sem nazadnje fotkal. Skoraj več časa pa, ko sem kaj zapisal na svoj blog. Ja, konkretno vas zanemarjam. Upam, da se še sploh kdo vrne kdaj pa kdaj na blog kaj pogledat, kaj prebrat. Pa tudi če kaj pokritizira sem vesel. Na faksu so se predavanja zaključila, vendar se s tem veselje še ne začenja, kot bi kdo mislil. Začenja se izpitno obdobje, obdobje trpljenja, muk in pljuvanja krvi. In zakaj bi bilo pri meni drugače? Vsak teden vsaj en kolokvij. Delat je treba seminarske, poročila, učit se za ustne izpite,... Pa ne bom preveč jamral, ker vem, da to itak nič ne prinese. Pa tudi zasmilil se ne bom nobenemu. :D In tako so vikendi tisti blagor, ko lahko malo odklopiš; greš s punco na skijanje, s kolegi na pijačo ali pa na kak dober koncert. In tako je bil tak vikend pravi chill-out vikend, saj sem dan pa pol prežvel s punco, včeraj pa smo še s kolegi odšli na pijačo v Satchmota. Nekaj dni prej sem na netu opazil, da bodo imeli v Satchmotu modno revijo trgovine Anita. In tako sem se odločil, da bo zraven šel tudi fotič in bom malo just for pleasure pofotkal tole revijo. Sam sem do sedaj bil na malo revijah, pa mislim, da sem vseeno dobil filing kaj pomeni dobra in slaba organizacija. No pri tej reviji bi rekel, da oganizacije prej ni bilo, kot da je bila slaba. Modna revija naj bi se začela ob 21. uri. Dejansko se je začela ob 22. Pa dobro, sej ni panike. Vsaj za mene, ko sem bil tam for pleasure in s kolegi. No potem pa se je le nekaj zgodilo. Na oder sta prišla dva "jaka" reperja. Pri tem je "jaka" mišljeno ironično. Zarepala sta tri komade, od tega sta prvi in zadnji bila enaka (vsaj zame). No in pol je le napovedovalec začel z otvoritvijo modne revije. Kolikor vem, ozvočenje v Satchmotu ni slabo, zato mi ni jasno, zakaj se ga ni nič slišalo. Pa dobro, itaq ni noben poslušal. Nato pa so le modeli začeli sprehajati po catwalku. Moški modeli so se mi zdeli zelo nesigurni, boljše so bile ženske. Imeli so dva izhoda. Žal pa je bila svetloba zelo slaba, zato sem si moral malo pomagati s flešem (upam, da ni preveč viden). Vem, da fotke niso kaj "special", vendar je bilo prijetno spet po dolgem času prijeti fotiča v roke in malo pofotkat.

V Satchmotu imajo za moje pojme dober ambient.

IR fotkanje po Mariboru

2007-01-11T19:50:00.000+01:00

Že kar nekaj časa je minilo od zadnjega foto potepa s kolegi po Mariboru. Ponovno sem vajeti organizacije prijel v roke in sklical vse potencialne fotografe. Dva sta potrdila, da prideta zagotovo, dva pa da še ne vesta kako pa kaj. Murphijev zakon pa je poskrbel za to, da sva na koncu ostala samo dva: Matjaž (M&M) in jaz. Ker pa je Matjaž tudi navdušen nad IR fotografijo, sva se odločila, da bova delala večino IR fotke. Večjo foto postojanko sva imela na Trgu svobode, kjer sva malo fotkala Frančiškansko cerkev. Verjetno vam je znano, da je Matjaž tudi HDR "frik" in tako me inspiriral, da sem naredil svojo prvo HDR IR fotko. Moram priznat, da je zanimiva tehnika. Žal pa je moj končen rezultat nekoliko slabši kot sem pričakoval (prežganine). Sicer pa, za prvič je bilo čisto ok. Vem pa tudi kje napaka tiči, tako da jo pri naslednjem fotkanju odpravim. Po malo debate sva se odločila, da se premaknema v mestni park. Za naslednje tričetrt ure je bila najina lokacija tik pred prvim ribnikom. Zgledalo je, da sva našla eno lepo lokacijo, a glej ga hudiča - spet more po zraku viset neka zajla. Da bi kloniral - preveč dela. Tako jo enostavno ignorirajte. Nastajale so bolj ali manj zanimive fotke. Izbral in obdelal pa sem jih nekaj najboljših. Upam, da bo Matjaž na svoj blog dodal tudi kakšno fotko.

Skratka, taki foto tripi so vedno dobri, tako da če ima kdo kako idejo, naj mi kar javi.
Pa do naslednjič.

Trg svobode ali za nas Mariborčane - Kojak ali za nemariborčane tako zvana - Kugla.

Kdo najde zajlo? :)

Pa še en dober odsev v vodi. Upam, da Matjaž ne bo jezen, ker ga je on prvi videl. :)))

1.1.2007

2007-01-02T19:02:00.000+01:00

Tako. Pa smo v 2007. Najprej mi dovolite, da vam vsem zaželim srečnega pa zdravega 2007, čeprav je tale fraza že malo zlajnana. Mah sej nima veze, če je zlajnana, glavno, da je mišljeno iskreno. In tako tudi je.
Verjetno vidite, da server še stalno ne dela (žal ni v mojih rokah) in tako še stalno ni fotografij, ki sem jih objavljal. Upam, da bo kolega zadevo čim prej porihtal.
No, zdaj pa k bistvu. Verjetno vas je mnogo ljudi po "napornem" skoku v novo leto naslednji dan poiskalo malo oddiha na svežem zraku. Tudi jaz sem ga, čeprav noč ni bila tako "kritična". Skupaj s punco sva se odločila, da obiščeva bližnje Perniško jezero. Čeprav je od mojega doma oddaljen le nekaj kilometrov, ga še nikoli nisem obiskal. Logično, da je zraven odromala tudi oprema. Prva diagnoza lokacije jezera je pokazala, da je zamrznjeno in da je hudo malo ptic (ostale letne čase je tukaj pravi raj za ptice). Tako je moral D200 z 70-200 objektivom spet lepo v torbo. Čeprav je bilo oblačno (torej ne ravno primerno vreme za IR), sem vseeno iz torbe izvlekel moj stari dobri D70 in veselo privil IR filter. Fotoaparat na stojalo in že sem škljocal. Naredil sem že cca. 30 fotk, ko sem ugotovil, da so časi tam po nekje 3 sekunde v tako temačnem vremenu z IR filtrom sila kratki. Pritisnik na gumbek ISO mi je pokazal vrednost ISO 1600. Poln jeze sem s skrolerjem prestavil na ISO 200. Grrr. Nazadnje sem fotkal nek koncert in tako sem enostavno pozabil spremeniti ISO. Odločil sem se, da fotk ne bom brisal. Tako so sedaj pogojno uporabne. :) Z Neat image in malo poliranja so celo ok. :) No in tako sem nadaljeval s fotkanjem z ISO 200. Punca pa je že tarnala, da jo zebe. Tako sem hitel, da bi vse tiste prejšnje kadre še enkrat ujel v objektiv. Recimo, da mi je uspelo.
Pa bodite pridni v 2007.

Ni slikic, ni ni!

2006-12-28T19:25:00.002+01:00

Zaradi tehničnih težav (serverja) ni fotografij/slik, ki sem jih naložil na blog. Upam, da bo zadeva porihtana v naslednjih dneh. Se opravičujem za nevšečnosti. :D

Božični pazniki pred vrati, pa taka gužva

2006-12-20T15:24:00.000+01:00

Samo en veliki JAO lahko rečem. Nič druga. Pa zakaj si more vedno vsak zadnji moment nekaj zmislit. Pa kaj bo konec sveta ali kaj, da je sedaj pred prazniki taka gužva? Da gužve na faksu niti ne omenjam. Tako sta padla še dva kolokvija pred božičnimi prazniki. Še eden nam je pretil, pa smo ga k sreči prestavili. Milijon nekih seminarskih nalog, milijon dodatnih vaj, laboratorijskih vaj, avditornih vaj, jao, jao, jao. Potem pa bi moral še it kaj pofotkat, fotke ja obvezno pred prazniki obdelat in jao, jao, jao. Pol pa naj še pišem v svoj blog? Pa da ne bo kdo mislil, da mi je muka. To je tista protiutež, ki mi daje spet nekaj energije, da grem spet na "bojišče" kroničnega pomanjkanja časa. Pa ne bom preveč "jamral", zato vam raje zaželim vesel Božič, ker vmes verjetno ne bo več časa.
Dodajam pa še eno fotko s pondeljkovega božičnega koncerta.

Kdo pravi, da ni bela

2006-12-16T17:15:00.000+01:00

Zadnje par dni je mraz kar lepo stisnil in tako se je na primernih mestih naredila slana. Zaradi nizke oblačnosti pa je vsaj pri nas ostala cel dan. Filing zime pa je danes še dodatno popestrilo ivje na drevesih. Vse je bilo tak belo, da sem že mislil, da je snežilo čez noč, ko sem se zjutraj zbudil. Ja, sanjaj svija kukuruz. In tak je spet en dan - neke vrste hibrid med jesenjo in zimo, spet skoraj pri koncu in snega pa še od nikoder. Popoldansko svetlobo sem izkoristil, da sem s fotoaparatom v roki odšel ven preluftati možgane. Po pol ure me je že dobro nazeblo in tako se je moj izlet konča. Vem, da nastale fotke niso kaj extra, ampak ni ga boljšega kot sproščanje na zraku ob fotkanju.

Sosedovo bajto se je komaj videlo - oddaljenost cca. 50m.

Neko čudno travo je tudi zajela slana.

Hrib za našo bajto.

In končno malo barve v naravi - šipek, ki še vztraja.

Nakup knjig - mini skupinc

2006-12-14T10:15:00.001+01:00

Z Matiasom sva se nekaj pogovarjala, da bi kupila nekaj knjig z Amazona, ker jih pri nas enostavno ni za dobit. Da bi stroške poštnine čim bolj zmanjšali pa se mi zdi smiselna ideja, da bi tisti, ki bi želeli kakšne knjige z Amazona se tukaj javili in bi naredili kak mini skupinc. Aja, pa še en problem obstaja. Za plačilo je nujno potrebna ena izmed naslednjih možnosti, katere Matias, ne jaz nimava, zato pa upam, da ima kdo izmed vas, ki bo tudi hotel kake knjige.

Še spisek plačilnih metod:

Amazon.com accepts American Express, Diners Club, Discover, JCB, MasterCard, Eurocard, Visa, Visa Check Cards, Amazon.com gift certificates, payment directly from your bank account, and checks, money orders, or cashier's checks denominated in U.S. dollars and drawn on a U.S. bank. Additionally, we accept Borders Gift Cards and Waldenbooks Gift Cards as payment for qualifying orders.

Če koga torej zanima, da bi si nabavil kakšne dobre knjige, naj malo pogleda po Amazonu in sporoči.

Kranjske klobase v vesolju

2006-12-13T18:16:00.000+01:00

Najprej moram takoj pojasniti, zakaj sploh o tem pišem. Sunita Williams, pol Slovenka pol Indijka na mednarodni vesoljski postaji ISS že veselo kroži okoli Zemlje. Bo nekdo rekel, pa kaj zaj, pač ena polslovenka v vesolju. Ja sej delno je res, samo če imaš tole žensko moč osebno spoznati je pa to nekoliko druga reč. Pisalo se je leto 2005, ko sem preko Ljubljanske fakultete za stojništvo izvedel za projekt Mikrosatelit. Prijavil sem sem in kasneje tudi bil sprejet v ekipo. Iz celotne ekipe pa nas je bilo izbranih pet članov delegacije, ki je 1. julija 2005 poletela v Rusijo raziskovati kako se Rusi lotevajo vesoljskih problemov. Nenazadnje so oni bili tisti, ki so z Gagarinom obkrožili Zemljo. Imeli so tudi izdelan moonladner, vendar je jih s pristankom na Luni prehitela Amerika (če sploh so pristali - obstaja nešteto teorij, da niso pristali na Luni in kontra, sam bog pa ve če dejansko so:) No, da se vrnem nazaj. Kaj smo tam v bistvu počeli. Od zgodnjega jutra do večera smo imeli različne oglede in predavanja svetovno priznanih strokovanjakov s področja vesoljske tehnike. Pa da ne boste rekli, da na fotoblogu pišem take zadeve, ki se fotografije ne tiče. En dan smo imeli predavanje o tipalih-senzorjih za zajem slike-fotografije. Predavanje je bilo skrajno zanimivo, saj se je dotaknilo fotografije. Gospod je govoril o različnih tipalih (CCD, CMOS) ter katera so boljša in zakaj, kako uspešno zajeti signal, ga pretvoriti, uspešna filtracija šuma in nezaželjenih frekvenc, ločljivost celotnega sistema, problem meglic v ozračju, kromatična aberacija,... Po predavanju pa je sledila diskusija. Predavatelja sem vprašal, kako to, da ima eden izmed najboljših digitalnih fotoaparatov Canon 1ds CMOS senzor, ki je dokazano slabši kot CCD senzor. Odgovor je bil dokaj preprost. Ves trik je v obdelavi podatkov. Algoritmi, ki služijo za pretvorbo surovega signala so pač v Canon 1dsu tako hudo dobri, da je končen rezultat enostavno boljši kot od konkurence, čeprav ima konkurenca CCD senzorje. Pokazal nam je še tudi najnovejšo (takrat še dokaj top secret) tehnologijo zajemanja podatkov. Princip je temeljil na tem, da se zaradi konstantnega gibanja satelita lahko preračuna kakšno tirnico bo imel pač nek določen piksel na robu senzorja. Tako lahko računalnik skozi celotno površino senzorja preračunava tisti en sam piksel, ki je bil sprva na robu senzorja. In v čem je point te tehnologije. Da se dobiti veliko bolj "čisti" signal in boljše rezultate in nenazadnje lepšo sliko s satelita.
Pa da se še vrnem nazaj k Suniti Williams. Enega izmed večerov smo imeli rezeviranega za pogovor z astronavti. In prav ena izmed njih je bila Sunita, ki se je izkazala za zelo prijetno gospo. Srečali smo še tudi drugega vesoljsega turista, velikega izdelovalca nekih senzorjev ter še mnogo drugih astronavtov.
Obisk Rusije in ogled celotne vesoljske tehnologije je bil skrajno zanimiva zadeva in ni mi bilo žal, da sem se odločil za sodelovanje pri tem projektu.
Pa še nekaj fotk (posnel jih je kolega; so tudi malo slabše kvalitete). Pa še link do celotne projekta.

Maribor open - Cukri

2006-12-12T15:04:00.000+01:00

Kot obljubljeno dodajam še nekaj cukrov za posladek.

Večina plesov je bila hudo hitrih, zato je bilo kadriranje težavno.

Pri določenih parih se je splačalo potruditi za dobro fotko. :D

Z malo sreče se je dalo ujeti tudi kak dober trenutek.

Standardnih plesov (na sliki) je bilo hudo malo, večinoma so bili latinskoameriški.

Pa še bivša sosošolka Daniela Pekič, ki ima v žepu že kar nekaj dobrih uvrstitev.
Mogoče se zmenim za kak fotošuting. :D

Skratka letošnji Maribor open je bil zanimiv tudi za gledalce, ne samo fotografe. Škoda edino, da je bila na plesišču ponavadi velika gneča. Če se bodo organizatorji naslednje leto spet potrudili, bom spet tam. Edina pripomba z moje strani je ta, da so za fotografe dokaj slabo poskrbeli, saj smo se morali non stop nekaj premikati sem in tja. Baje je naš postor bil nekje na drugi strani, kjer bi za ozadje imeli "čudovito" tribuno. Upam, da bo naslednje leto glede tega malo bolje rešeno. Pa do naslednjič.

P.S.: Če se bo kdo spraševal zakaj so nekateri plesalci tako čokoladni. Ne, to ni faljen WB, ampak so namazani s posebno kremo, da zgledajo bolj čokoladni - mogoče bolj podoni latinotom. :D

Tudi amaterji niso za v staro šaro

2006-12-11T15:06:00.000+01:00

En filmček, ki se mi je zdel hudo zanimiv. Upam, da bo tudi vam:

Maribor open

2006-12-10T12:08:00.000+01:00

Maribor je ta vikend bil v znamenju latinsko-ameriških in standardnih plesov. V dvorani Tabor se je zbralo ogromno plesnih parov, da bi dokazali svoje znanje plesa. Ko sem za tole povedal uredniku, je bil takoj za akcijo in tako sem združil prijetno s koristnim in sem šel fotografirat. Prišel je tudi kolega Denis un tako je vsa zadeva bila še bolj zanimiva. Baje, da so ga plesi tako navdušili, da se bo v tudi sam vpisal v plesno šolo in pričel plesat. :D
Edini problem med fotkanjem je bil ta, da je bilo na plesišču veliko parov, tako je bilo kadriranje skrajno težko, zato sem raje kadriral bolj tesno, da ne bi po nepotrebnem v objektiv dobil kakih motečih elementov.
Pa še nekaj fotk.

Nestrpnost

2006-12-04T17:19:00.000+01:00

Najprej se moram vsem bralcem opravičiti, ker zadnje čase na blogu ni nič kaj novega. Vzrok temu je vedno več dela na faksu. Žal pa sem eden izmed tistih študentov, ki študij vzame malo bolj resno in tako me na krajše obdobje doleti veliko zadev, zato je za take zadeve malo manj časa. No upam, da bom uspel vsaj enkrat tedensko kaj pofotografirati in napisati. Pa da preidem k bistvu.

Tole soboto sem spet fotografiral po naročilu. Tokratna tema je bila folklora. Sprva sploh nisem kaj dosti razmišljal kaj me pričakuje. Ko pa sem prišel tja in ko se je dogodek pričel pa bum. Najprej njihova značilna muzika, njihov humor, nato malo juckanja, vriskanja in jodlanja in že me je začela boleti glava. Sem pač eden tistih, ki take zadeve ne prenese preveč dobro. To pa še ne pomeno, da jih ne bi spoštoval ali pa spoštoval njihovega veselja do folklore. Je pač eden izmed hobijev, tak kot fotografija. In ravno takrat sem začel razmišljati, kako so lahko okusi različni. Očitno so lahko celo tako različni, da jih organsko ne moreš prenesti. Potem pa človek kaj hitro ugotovi, zakaj toliko ljudi ne prenese gejev in lejzbik, punkičev, frikov, prepotentnih mačotov,.... Gre torej za klasično nestrpnost. Če bo kdo sedaj rekel, da še nikdar ni bil nestrpen, potem se laže. Grem stavit, da mu v roku pol ure dokažem nasprotno. Očitno smo torej vsi do česa nestrpni. Glavno je, da nismo preveč. In to pomeni biti toleranten. In tako je toleranca zraven pravostodja tista sila, ki preprečuje, da bi se dve ekstremni skupini enakomišljenjakov med sabo stepli ali pa celo pobili. Pa da ne bo pomote, jaz ne bi nobenega tepel. :D In tako sem še med fotografiranjem prišel do zaključka, da so različni okusi pomembni, vendar ne smejo uiti iz nadzora in se spremeniti v nestrpnost. Po koncu fotografiranja sem ugotovil, da je tole bila po eni strani lahko celo prijetna izkušnja, saj me je pripeljala do zaključka, ki sem ga zapisal malo višje. Pa da ne bluzim spet preveč, pokažem nekaj fotk s folklornega večera. Pa do naslednjič.

Lepa soseda - cukri

2006-11-29T15:07:00.000+01:00

Včeraj se je zgodil finalni izbor Lepe sosede revije Hopla. Izbor se je odvijal v Festivalni dvorani Lent v Mariboru. O dogajanju si lahko kaj več preberete na Matiasovem blogu, zato bom jaz raje prilepil nekaj fotk oz. "cukrov".

Vsaka je želela pokazati vse svoje čare.

Tudi tiste bolj intimne.

Važen je bil tudi nastop, ko niso bile v soju glavnih žarometov.

Zmagovalka finalnega izbora Lepe sosede

Ena pevska skupina ala Game over, samo da sta tudi dve "punčki" zraven.

Lepi Dasa je pričaral "prav posebno" vzdušje.

Tudi pevke so imele dobro naštudirano koreografijo.

Večer je zaključila Nuša Derenda.

Čiščenje tipala digitalnih fotoaparatov

2006-11-27T18:33:00.000+01:00

Po drugih forumih sem zasledil, da je povpraševanje po setih za čiščenje tipala še vedno veliko, zato sem se odločil, da bom članek, ki sem ga skupaj z bratrancem napisal pred nekaj časa, objavil še tukaj na blogu. Čeprav je članek kar dolgi, upam, da bo kdo prebral skozi oz. da mu bo koristil. :D

Uvod

Tipalo oz. senzor je »srce« vsakega digitalnega fotoaparata. Ker je v večini primerov skrit očem, nanj sploh ne polagamo pozornosti. Pri digitalnih kompaktnih fotoaparatih tako ali tako ne moremo do njega, razen če fotoaparat razstavimo. Pri digitalno zrcalno-refleksnih fotoaparatih pa je to drugače. Zaradi menjave objektivov je notranjost fotoaparata in posledično tudi tipalo (oz. zaščitna folija pred njim – zaradi jasnosti pa bom uporabljal kar termin tipalo ) izpostavljeno zunanjim vplivom kot so: vlaga, svetloba, prah,…Zelo velik problem povzroča prav prah, ki se »usede« na tipalo. Dodatno ga privlači še statična elektrika na senzorju, ki se ustvari zaradi samega delovanja fotoaparata. Prah je na fotografijah pri različno odprti zaslonki različno viden. Tako je pri najbolj oprti zaslonki najmanj viden, ko pa zaslonko zapiramo, pa pridobiva na vidnosti in jasnosti ter lahko postane resen problem.

Prah, strah vsakega lastnika digitalnega zrcalno-refleksnega fotoaparata

Dokler na naših fotografijah ne vidimo sledu prahu, se nam ni potrebno lotiti čiščenja tipala, ko pa postane viden, pa je to priporočljivo. Seveda je odločitev vsakega posameznika subjektivna, kdaj je na tipalu že toliko prahu, da ga moti in se odloči za čiščenje tipala. Fotograf, ki večinoma fotografira pri bolj odprtih zaslonkah, prahu sploh ne bo opazil (razen res velikih delcev), spet nekdo drug pa za svoje delo uporablja bolj zaprte zaslonke in ga bo prah motil. Seveda obstaja možnost »odkloniranja« (odstranitve) prahu v različnih obdelovalnih programih, vendar se tukaj pojavi vprašanje: ali naj očistim tipalo in nimam težav s prahom na fotografijah za nekaj časa ali pa se vedno znova lotim digitalnega čiščenja prahu. Odločitev prepustim vsakemu posamezniku.

Metode čiščenja tipala

Obstaja veliko bolj ali manj dobrih metod kako očistiti tipalo. Naj jih naštejem le nekaj: čiščenje s pihalko, s čopičem, SensorSwab, SensorClean, Scotch lepilni trak, Speckgrabber,… Ena izmed najcenejših metod je čiščenje s pihalko. Slabost te metode je, da vseh delcev s tipala ne moremo odstraniti. Veliko preglavico povzroča prav statična privlačnost. Čiščenje s čopičem je zelo draga metoda, saj kvalitetni čopiči stanejo tudi po 100 EUR in več (Sensorbrush). Slabost te metode je, da se prah nabere v notranjosti čopiča in namesto, da bi tipalo očistili, nanesemo še dodaten prah. Zaradi tega moramo čopič vsake toliko časa očistiti s posebnim čistilom (s kompresiranim zrakom), ki nam povzroči še dodatne stroške, rezultat pa v vseh primerih ni zadovoljiv, kar lahko preberemo v debatah na različnih forumih. Metoda SensorClean se poslužuje nealkoholne tekočine in vatiranih palčk. Rezultat te metode je zadovoljiv, vendar lahko na tipalu pusti ostanke vate - mucke, katere potem odstranimo s čopičem. Problem pa lahko nastane, če z vatirano palčko potegnemo po kakšnem ostrem oz. nazobčanem robu, na katerega se mucke primejo. Odstranitev je zelo težavna. Čiščenje z uporabo Scotch lepilnega traku je zelo poceni metoda. Pri tem uporabljamo lepljivi del, ki ga nalepimo na tipalo in nato s prahom vred odstranimo. Za izvedbo čiščenja s to metodo je potreben poseben Scotch lepilni trak, ki je težje dobavljiv. Problem lahko nastane tudi, da se delčki lepila z lepilnega traku prilepijo na tipalo. Pri delu moramo biti tudi zelo spretni. Speckgrabber je podobna metoda čiščenja kot metoda s Scotch lepilnim trakom, samo da tukaj uporabimo kupljeno držalo, na katerega namestimo posebne nastavke z lepljivo prednjo površino. Je poceni metoda in ima podobne slabe lastnosti kot metoda s Scotch selotejpom. SensorSwab metoda velja za eno izmed najučinkovitejših. Pri tej metodi uporabimo naprej pripravljena držala na katerih so nameščeni zelo nežni robčki, na katere kanemo 2-3 kapljice metanola. To metodo priporoča večina proizvajalcev fotoaparatov. Velja pa tudi za eno izmed najdražjih metod, saj je npr. za 12 pripravljenih držal in metanol potrebno odšteti ca. 75 EUR.

Metoda "Copperhill"

Obstaja pa veliko cenejša alternativa k SensorSwab metodi, to je metoda imenovana »CopperHill«. Edina razlika k SensorSwab metodi je ta, da dobimo v kompletu eno držalo, 100 robčkov in metanol. Torej si moramo robček sami namestiti na držalo. Cena tega kompleta je približno polovica cene SensorSwab kompleta, s tem, da nam komplet zadošča za do 100 kratno čiščenje, pri SensorSwab pa le do 12 krat. Rezultati so enaki kot pri dražji SensorSwab metodi.
Po skrbnem študiju in preizkusu vseh metod se mi je »Copperhill-ova« zdela najboljša, zato bom jo tudi opisal. Po mojem prepričanju predstavlja nekakšen kompromis med učinkovitostjo, kvaliteto, enostavnostjo uporabe in ceno.

Čiščenje s pihalko in ovrednotenje rezultatov

Zelo dobro je, če imamo na voljo kakšno močnejšo pihalko in najprej z njo poskusimo odstraniti prah s tipala. Pri tem fotoaparat namestimo na stojalo tako, da odprtina, do katere lahko dosežemo tipalo gleda navzdol. To pa zato, da se prah, ki ga odpihnemo s pihalko ne premakne zgolj na drugo mesto v svetlobnem jašku oz. celo na tipalu, temveč zaradi gravitacije pade ven. Najboljše so pihalke, ki zrak zajemajo na zadnjem delu, tako prah s tipala in svetlobnega jaška ne more v notranjost pihalke. Na ta način preprečimo, da bi ga ponovno nanesli na tipalo. Preden se lotimo čiščenja tipala je priporočljivo, da naredimo testno fotografijo, saj lahko nato pogledamo, kako uspešni smo bili. Najbolje je, da fotografiramo jasno, modro nebo ali pa belo steno. Na fotoaparatu moramo nastaviti maksimalno F vrednost, oz. zaslonko popolnoma zapreti. Nato sprožimo. Pri tem ne rabimo paziti na fokus. Po čiščenju postopek ponovimo. Obe fotografiji prenesemo v program za obdelovanje fotografij in močno povečamo kontrast oz. levelse. S tem dobimo zelo kontrastno sliko na kateri so vsi prašni delci vidni. Primerjamo obe sliki in ovrednotimo uspešnost čiščenja. Če smo z rezultati zadovoljni, se nam nadaljnjega čiščenja ni potrebno lotiti. Velikokrat pa se zgodi, da ta metoda ni dovolj dobra, saj je tipalo, kot že zgoraj omenjeno, statično privlačno in se prašni delci močneje »primejo« na površino. Sam se pri takšnih situacijah poslužujem prav metode »Copperhill«.

Fizično očistimo tipalo

Fotoaparat ponovno namestimo na stojalo, s tem, da sedaj svetlobni jašek gleda poševno navzgor. Zrcalca ne odpremo tako dolgo, dokler nismo pripravljeni na čiščenje, saj lahko v svetlobni jašek pride še dodaten prah. Najprej vzamemo držalo in en robček. Robček položimo na čisto podlago, nanj pa držalo kot kaže slika. Robček prepognemo preko držala, tako da je polovica robčka pod in polovica nad držalom. Nato držalo namestimo tako, da je na eni strani tretjina robčka, na drugi pa dve tretjini. Poševno proti držalu prepognemo krajši del. Nato naredimo isto še z daljšim delom. Robček lepo ovijemo okrog držala. Nato ga še z lepilnim trakom fiksiramo na držalo, saj se tako kasneje ne more deformirati oz. celo izmuzniti z držala. Nato vzamemo čistilo Eclipse (metanol) ter kanemo nekje 2-3 kapljice na sprednji del robčka. Sedaj mora delo potekati dokaj hitro, saj je metanol zelo hlapen in se lahko zgodi, da ga že del izhlapi, če nismo dovolj hitri. Zrcalce takoj dvignemo (vključimo aparat v način »čiščenje«) in se pripravimo na čiščenje. Priporočljivo je, da imamo kakšno luč, ki nam sveti v jašek fotoaparata. Držalo z nameščenim robčkom in čistilom Eclipse pomaknemo v levi zgornji kot senzorja. Pri tem mislim tisti levi zgornji kot, ki je s strani opazovalca in ne tipala. Nato se nežno dotaknemo tipala, tako da je držalo nekoliko poševno v desni smeri. Držalo pričnemo z rahlim, a enakomernim pritiskom pomikati proti desnemu robu tipala. Ko pridemo do desnega roba, držalo privzdignemo in ga pomaknemo navzdol, kjer še nismo čistili. Sedaj držalo nekoliko nagnemo v levo smer in se dotaknemo tipala. Počasi pričnemo vleči držalo z robčkom proti levemu robu. Ko se dotaknemo roba, držalo privzdignemo in postopek čiščenja je končan. Takoj zapremo zrcalce, da se na tipalo ne bi »usedel« kakšen novi prah. Opozoriti tudi velja, da moramo, kadar čistimo tipalo, imeti baterije fotoaparata popolnoma napolnjene. Zgodilo bi se lahko namreč, da bi se zrcalce med čiščenjem zaprlo, če bi se baterije toliko spraznile. O posledicah ne bi niti govoril. Najbolje pa je seveda, da kljub bateriji fotoaparat priključimo še na adapter in ga napajamo kar direktno preko električnega omrežja.

Robček namestimo na čisto podlago kot kaže slika.

Nanj položimo držalo, tako da je na eni tretjini robčka.

Polovico robčka prepognemo preko držala.

Krajši del robčka prepognemo preko držala.

Nato prepognemo še daljši del. Pazimo, da oba dela prepognemo nekoliko proti sebi.

Robček lepo ovijemo okrog držala in ga pritrdimo še s pomočjo lepilnega traku.

Fotoaparat namestimo na stojalo, tako da je nagnjeno poševno navzgor, ko kaže slika.

Lotimo se čiščenja.

Zaključne misli in ugotovitve

Ko smo s čiščenjem končali, na fotoaparat namestimo objektiv. Na način, ki je bil opisan zgoraj preverimo prisotnost prahu na tipalu. Če je le ta na tipalu, bo postal viden. Z vsakim čiščenjem bomo pridobili na izkušenosti. Od začetka pa se še lahko zgodi, da smo prah, ki je bil na tipalu samo razmazali. Če se nam zgodi kaj takega, ne rabimo delati panike. Postopek čiščenja ponovimo še enkrat. Priporočljivo pa je, da ponovno čiščenje opravimo šele čez 24 ur, da se lahko fotoaparat »regenerira«.
Za opis te metode sem se odločil zato, ker je zelo učinkovita, dokaj poceni in je hkrati zelo priljubljena. Je zelo dobra alternativa k SensorSwab metodi, ki je dvakrat dražja, a s podobnimi rezultati. Moje izkušnje s to metodo so do sedaj zelo dobre. Pridobiti si moremo dovolj izkušenj in z več čiščenji sem nam poveča tudi spretnost in hitrost. Tako lahko čez čas proces čiščenja opravimo v zgolj nekaj minutah in spet smo pripravljeni na fotografiranje. S tem člankom pa ne mislim, da se morate odločiti za nakup prav tega kompleta. Obstaja tudi mnogo drugih metod, ki sem jih na kratko opisal zgoraj. Nekatere so bolj, nekatere manj dobre. Seveda pa velja tudi pogledati na ceno ter za koliko čiščenj nam zadošča komplet. Obstaja veliko faktorjev, ki so za določeno osebo bolj ali manj pomembni. Vsak si mora sam razdelati, kateri so zanj pomembni in nato izbrati ustrezen komplet za čiščenje. Za mene je to bila metoda »Copperhill« in ni mi žal, da sem jo preizkusil. Na koncu pa naj še omenim, da vsak izvaja čiščenje tipala na lastno odgovornost.
Želim vam obilo uspeha pri čiščenju in čim manj prahu na tipalu.

Še rezultati čiščenja:

Pred čiščenjem

Po čiščenju

Nočno fotkanje Maribora

2006-11-19T10:20:00.000+01:00

Sobota se je že prevesila v drugo polovico, ko sem razmišljal k čemu bi se spravil, saj nisem imel kaj koristnega za počet. Zadnjič sva se z Denisom pogovarjala, da bi šla na nočno fotkanje, zato mi je to takoj padlo na misel. Poklical sem ga, pa žal ni mogel zraven. Na portal Totifoto sem napisal, da bi šel na večerno/nočno fotkanje po Mariboru. Par ljudi je odpisalo, da bo prišlo. Ko sem prišel v CafeCafe, kjer naj bi se zbrali, je začuda bilo tam že kar nekaj naših. Po kozarčku odlične kapljice smo odšli po ulicah. Fotoaparat na stativ, prožilec v roke in že smo veselo fotkali. Kaki dve uri smo tavali. Sprva je bilo za ta letni čas zelo toplo, kasneje pa je noč naredila svoje in se je precej shladilo, tako smo se odločili, da počasi odidemo svoja pota. Jaz sem šel še dalje s kolegi. Ogledal sem si še tudi Borata, ki meni začuda ni bil tako smešen, kot so nekateri govorili. Pa sej se ve, da sem čuden. :D
Pa še nekaj fotk...

Neprijetna resnica

2006-11-13T21:26:00.000+01:00

S faksom smo si zadnjič odšli ogledat film Neprijetna resnica v katerem Al Gore (nekdanji kandidat za predsednika ZDA) predava o pojavu globalnega segrevanja ozračja in njegovih posledicah. Čeprav je film v bistvu dokumentarec in je velik del filma predavanje, me je takoj potegnil vase. Človek se kar zgorozi, ko vidi vse te številke in grafe (CO2 raste, temperatura raste, led na Arktiki in Antarktiki se manjša,...). Najhuje pa je, ko vse te številke in grafe pokažejo na fotografijah ali pa celo v filmu. Človek je prikazan kot morilec Zemlje in brez pardona tudi je tako. Je kot virus, za katerega Zemlja ima protitelesa in ga bo izkoreninila, če ne bo živel v sožitju z njo. Tole sedaj ne bo nobena marketinška poteza ali kaj podobnega. Pojdite si ogledat tale film v kino, če si še ga niste. Magari dobite piratsko kopijo filma, le oglejte si ga in se zamislite nad svojimi dejanji.
Tako je tudi letošnja jesen. Bila je vse druga kot klasična jesen, katero poznamo že vrsto let. Nadpovprečno topla in skoraj brez kaplje dežja. Po drugi strani pa nas je že presenetila s prvim sneženjem. Zadnjič ko sem fotkal v Bistriškem vintgarju sem opazil, da se letni časi vedno bolj zamikajo. Tako sem bil ves presenečen, ko sem v soteski opazil še popolnoma zeleno listje. Kakšen teden kasneje pa je že skoraj vso listje bilo na tleh.
Pa še ena fotka na temo Jesenska zmeda.

Predvolilna kampanija - Martinovo - ubitačna kombinacija

2006-11-11T16:02:00.000+01:00

Po dolgem času sva se s kolegom Alešem - Bočkorjem spet odpravila malo po mariborskih ulicah, da bi našla kak pameten motiv za pofotkat. Dan pred martinovim in zadnji dan predvolilne kampanije drugega kroga županskih volitev je zagotavljal veliko zanimivega dogajanja po mestu. V bistvu sploh nisva pričakovala take trume ljudi na Trgu svobode. Zgleda pa da je čudovit sončen dan in vonj po kuhanem vinu iz stanovanja pripeljal še tako premraženega upokojenca, vonj po kranjskih klobasah pa je privedel marsikaterega mimoidočega, ki je hitel na sestanek. Sej vem, da sem nesramen, da vam sedaj tole idilo pokvarim s tem kar bo sledilo. Županska kandidata sta nesramno izkoristila vso dogajanje okrog Martina za lastno promocijo. Vsak izmed kandidatov je imel nešteto štantov, kjer so napol gole hostese sredi tega mraza delili kuhano vino, klobase, šale, kavo, obeske za ključe. Skratka kriza. Če tako gledaš, bodo kandidati čez 50 let delili avtomobile, ali pa bodo le ubrali modernejšo obliko lastne promocije - internet ter še dokončno zaspamali že itak zaspamane elektronske nabiralnike. Žalostno je, da se da volivce preusmeriti po načinu, ki pali že vse od Rimljanov naprej: "Kruha in iger". In tako je ljudstvo zadovoljno. Upam, da je med vsemi temi ljudi tudi dovolj takih - kritičnih, ki gledajo vse plati volilnega boja. Upam si trditi, da sem jaz med njimi. Vsaj delno. Pa naj povem zakaj. Med tem ko sva s kolegom fotografirala, je do mene pristopil mladenič s škatlo polno mlete kave, na kateri je pač bila reklama za enega izmed kandidatov. Ponudil mi je dve in rekel: Izvoli, xxx časti. Jaz pa sem mu rekel, zakaj mi ne da cele škatle, če že xxx časti. Pa je odgovoril, da to ne gre in da potem nima za druge nič. Pa sem se mu vseeno zahvalil in šel dalje. In tukaj je catch cele zadeve: dobiti čim več ljudi na svojo stran. Na kakršenkoli način. Pa da ne bom spet predolgi, ker dvomim, da imate toliko časa, da vse to preberete, naj še napišem samo nekaj malega: Ne pustite se zmesti in se zvabiti v past prefinjene podlosti.
Pa do naslednjič.

Žaga III

2006-11-04T17:15:00.001+01:00

Čeprav sem zadnje čase "službeno" kar veliko v kinu, sem se vseeno odločil, da si najnovejši del filma Saw ogledam tudi tam. Osebno sem kar velik fan dobrih grozljivk in srhljivk, tako sta prva dva dela tega filma bila ta prava za mene. Prav zaradi tega me je tudi tokrat tako močno vleklo v kinematografe. Igralska zasedba filma je tudi tokrat odlična, tudi zgodba je zelo dobra, vendar se človek počasi naveliča vseh teh spletk in mučenj, ki jih je videl že v prvih dveh delih. Osebno se mi zdi, da je prvi del še vedno najboljši, drugi pa tretji pa sta si nekako podobna. Zanimivo tudi, da konec nakazuje na prihod četrtega dela. Če bo prišel, sem prepričan, da ga bodo zajeb... Z mano je bila tudi punca. Pa naj samo ponovim njene besede po koncu filma: "Ubila te bom!" Od takrat je minil že dan, pa sem še vedno živ. :D
Za vse navdušence tovrstnih filmov priporočam ogled v kinu, če pa si še niste ogledali prejšnjih dveh delov pa čim prej na ogled. Moje mnenje: Obvezen ogled. :D
P.S.: Sem po svojem arhivu iskal kako grozljivo fotko, da bo jo zalepil sem, pa nisem našel nič, tako dodajam uradni plakat filma Saw III.

Dan mrtvih - afterparty

2006-11-03T18:29:00.000+01:00

Sončno, a kot sva kasneje ugotovila - hudičevo mrzlo vreme naju je s punco zbavilo ven s hiše. Ideja po malo daljšem sprehodu do britofa se mi je zdela zanimiva, zato sma odlomastila po cesti proti britofu. Pa sej v osnovi ni bilo tako mrzlo, le veter je bil tako močan, da je občutno spustil temperaturo za kakih 10°C. Do kosti premražena ter solznih oči sva se najprej pogrela pri mrliški vežici, nato pa le stopila na posvečena tla. Logično, da sem imel zraven tudi svojo opremo in takoj sem iz nahrbtnika izvlekel D70 ter veselo privil IR filter. Škoda le, da sva prišla ob nekoliko napačnem času, saj je bilo sonce v smeri fotkanja in IR tehnika je hudičevo občutljiva na prežganine. Prav brez dvoma je tale britof na hribu, kjer še dodatno piha in tako naju je spet začelo mraziti. Hudo motiviran za IR fotkanje sem še nekako prestajal tale mraz, punci pa se je okrog nosu že nabiral led, kar je skrajšalo najin obisk te posvečene zemlje. Naključna obiskovalka britofa je tudi prav prišla, da sem jo vključil v kader. Pa da ne "jamram" spet predolgo, vam raje postrežem s fotkami.

Pa do naslednjič.

Moja ulica - cesta

2006-11-02T16:17:00.000+01:00

Danes, ko sem šel do bratranca po neke foto zadeve, sem se še odločil, da vzamem seboj svoj stari dobri D70 in naredim nekaj IR fotk neposredne bližine moje bajte.

Pa si sami oglejte, kje približno sem doma (ne, tisti dve bajti nista moji).

Skupinsko fotkanje narave

2006-11-01T21:52:00.000+01:00

Z Matiasom sva se nekaj pogovarjala, da bi lahko skupaj šli malo pofotkat naravne lepote na Štajerskem. Glede na to, da je jesen v dolinah prišla malo kasneje, se mi je zdel Bistriški vintgar idealna rešitev. Pogovor z Olkijem je tudi prinesel spoznanje, da ga ti kraji zelo zanimajo, sploh pa zdaj ko ima novo makino. Tudi Denisu se je ideja zdela zanimiva in glede na to, da je napol Pohorc, bi skoraj mogel prit malo pofotkat ta del Pohorja. Sem se še pogovarjal še z drugimi fotografi od tod in drugod, pa bi zelo radi prišli zraven. Ta vikend, ki prihaja je pomoje zelo dobra varianta, saj bo jesen v Bistriškem vintgarju v polnem zamahu. Danes je sreda, tako da če bi želeli tole zadevo izvesti, bi se morali čim prej pomeniti. Pa, da vidim koliko vas je resnih interesentov. :D
Malo za rajc pa dodajam eno fotko z Bistriškega vintgarja ponseto pred tednom in pol.

D70 - stara šara!?!

2006-10-31T22:12:00.000+01:00

Pred kakima dvema letoma je hoby fotografom ob pogledu na tale aparat skorajda prihajalo, danes, pa ga noben ne želi več pogledati? Je kot kurba, ki je v svojem času najbolj privlačna, ko pa pride v leta pa je noben več ne pogleda, kaj šele, da bi se dotikal njenih poslovnih čarov. Včasih za solidno ceno okrog 800-tih eurov, danes pa zgolj 500 eurov, oz. rabljen tudi pod 400€. Čemu je to vzrok? Je to nova tehnologija, ki prihaja na trg in znižuje starim produktom cene, ali je to prenasičenost trga s tovrstno opremo? Grem stavit, da to ni glavni razlog. Prepričan sem, da so za tako sitacijo krivi kupci sami, saj vedno znova nasedajo marketinškim akcijam, dosti pa pomoje naredi tudi veleznana slovenska faušija, ki posameznika dobesedno sili v nakup še boljših produktov / boljše opreme, da bi ja bil boljpi od soseda.
Kaj se zgodi, če ponudiš D70 naprodaj. Pride en šašlekbašlek, ki bi ga kupil za 50.000 sit, pa logično da poštnino še moraš sam kriti. Pol pride drugi, ki ponuja 70.000 sit, za doplačilo pa da zraven še prikolico kvalitetnega hlevskega gnoja. Mene bi bilo sram hoditi s takimi ponudbami na plan. Mogoče pa je tudi res, da nekoliko bolj občutljivo reagiram, saj sem jaz tisti, ki prodaja in se trudi prodati po spodobni ceni. V kontra taboru pa je tisti, ki želi kupiti in to logično za čim manj denarja, saj ga noben nima na pretek. No ja nekateri že, samo tisti ne bi kupovali rabljenih D70-tk. In tukaj se začne tehtnica. Kateri tabor bo zmagal? Odvisno od mnogih faktorjev. Ko pa ugotoviš, da ceno vedno bolj nižaš in se ti že zdi malo smešna, začneš razmišljati ali zadeve sploh ne bi prodal, saj je nenazadnje še popolnoma funkcionalna in deluje odlično.
Tudi en moj kolega se je zanimal za mojo D70-ko in se mu povedal svojo ceno. On je ponudil očitno premalo. Moj odgovor pa, čeprav sva kolega, se je glasil nekako takole: Raje ga razstavim, pa pogledam kak zgleda od znotraj, kot pa da ti ga dam za ta denar.
In če ga ne bom prodal za zastavljeno ceno, bom ga enostavno obdržal in bo mi odlično služil kot second body.
Upam, da nisem koga osebno užalil, pa do naslednjič.

Pohajkovanje v gozdu

2006-10-29T16:28:00.000+01:00

Sosedov gozd je zadnje dni kar privabljal vase, saj se je jesen v njem popolnoma razvnela. Verjetno še enega izmed zadnjih toplih dni, sem s punco in psom izkoristil, da sem prišel malo iz hiše in naredil tudi nekaj fotk zase. Tokrat spet ne bom tako dolgi, zato vam raje postrežem z nekaj fotkami.

Ustvarjalnost - žrtev pofesionalnosti

2006-10-26T18:31:00.000+02:00

Sam pri sebi opažam, da vedno težje najdem motive, ki bi lahko zadovoljili moje potrebe. S tem predvsem mislim na to, da enostavno skordajda ne morem več prijeti fotoaparata v roke ter iti iz hiše in kar nekaj fotografirati. Morda to pomeni, da se je moje oko zbistrilo in postalo senzibilno v fotografskem smislu? Mogoče pa je ravno nasprotno: pada mi ustvarjalnost? Se mi zdi, da je večina profijev hudo brez ustvarjalnosti in inspiracije. Pa da še najprej definiram kdo je to profesionalec. Jaz si pod to besedo predstavljam pač neko osebo, ki za tisto delo prejme denar in tudi živi od tega denarja. Ponavadi so itaq v eno področje usmerjeni in v tistem delajo in delajo in... Fotke pa se ponavljajo, nekatere so boljše, nekatere slabše, vedno pa take, da ustrezajo naročnikom torej so marketinško usmerjene. Pa da ne bo kdo mislil, da je v tem kaj narobe. Narobe zna biti takrat ko nek hoby fotograf zaide v vode, kjer se njegove fotografije marketinško tolmačijo. Takrat še skoraj vsak hoby fotograf zavonja denar in se trudi, da bi si lahko na tak način prislužil kak drobiž ali pa vsaj malo amortiziral ceno drage fotografske opreme. In tukaj nastopim jaz. Tudi jaz si zadnje čase želim na tak način opremo amortizirati. Nenazadnje je bil nakup D200 odvisen od tega. Zdaj pa da se spet vrnem nazaj k začetku - k ustvarjalnosti. Zdi se mi, da je nisem izgubil, le mogoče je zaradi nekoliko bolj marketinškega dela padla, kar pa še ne pomeni, da sem popolnoma brez nje. Če že nekdo želi zraven hoby fotkanja tudi kaj zaslužiti, mora najti zelo dober kompromis, da se mu po eni skrajnosti hoby ne zagabi, po drugi strani pa da ne zasluži premalo. Jaz sem še trenutno v fazi balansiranja in iskanja tega kompromisa, ampak mislim, da sem na dobri poti. Za dokaz, da moja ustvarjalnost še ni padla tako hudo, dodajam eno fotko - avtoportret, ki sem ga posnel včeraj na wc-ju, ko sem fotkal za naročnika. :D
Pa do naslednjič.

Juhuhu D200 je tu!

2006-10-21T18:45:00.000+02:00

Tak, pa sem si ga le privoščil. Včeraj na "frišno" odpakiran, danes že v akciji v Bistriškem vintgarju. Po prvem spoznavanju sva se kar hitro ujela in tako so že nastajale prve fotke. Čeprav je po funkcionalnosti hudo podoben D70, bo treba nekaj časa, da se privadim na njega. Pa da ne bluzim spet predolgo, raje pokažen nekaj fotk, ki so nastale danes.

Evolution - gledaj in se čudi

2006-10-16T19:36:00.000+02:00

Hey ho, na Šumik gremo...

2006-10-15T13:13:00.000+02:00

Glede na lanska leta, sem ocenil, da je bila prav ta sobota primerna za jesensko fotografiranje po Šumiku. Čeprav jesen letos nekoliko zamuja, je zgoraj še vse v vseh vmogočih barvah. Skupaj z dvema kolegoma in punco enega izmed kolegov smo se dopoldan odpravili proti slapu Šumik in njegovi reki. Odločili smo se, da bomo fotografirali neposredno ob slapu. Fotkali smo cca. 3 ure, kar se morda sliši veliko, vendar čas beži hitreje kot bi si mislil. Jaz sem se tudi podal na zelo zahtevno pot po strmini navzgor, kar se je kasneje izkazalo za dobro idejo, saj sem odkril novo čudovito perspektivo za fotografiranje. Bo treba še kaj obiskati Šumik in s te lokacije narediti par posnetkov. Ko bo se jesen preselila še k nam v "doline" pa bom verjetno še obiskal Bistriški vintgar.

Nedelja - fotošuting

2006-10-12T17:46:00.000+02:00

Pred nekaj časa mi je na pamet padla ena zanimiva ideja za moj naslednji fotografski projekt. Predpogoj le tega pa je ženski akt model, ki bi v večini naj ustrezal mojim predstavam. Povpraševanje in veze niso obrodile sadov, zato sem se tokratni uresničitvi tega projekta moral odpovedati. Zakaj ne povem za kakšen projekt gre? Zato, ker še nisem vrgel koruze v puško, malo pa tudi, da mi ne bi kdo ukradel ideje. :D Šalo na stran.

Ker pa sva se s kolegom že prej dogovorila, kdo bo kdaj uporabljal rentan studio, sem poiskal alternativno možnost. Tako sem se odločil, da bom delal "some kind of" fashion/glamour fotke in si malo nabiral izkušnje v studiu. Nekaj nastalih del pa si lahko ogledate spodaj:

Čudež na Svetih treh kraljih

2006-10-09T19:25:00.000+02:00

7.10 smo imeli Totifotovci kostanjev piknik na Treh kraljih na Pohorju. Zjutraj se nam je obetal čudovit dan, ki se je kasneje kar drastično sprelevil v turoben, mrzel jesenski dan. Že zjutraj me je mikalo, da bi iz svojega nahrbtnika izvlekel fotoaparat, na objektiv privil IR filter ter pofotkal cerkvico. Zgleda pa, da me še jutranje sonce ni dovolj segrelo, mislil pa sem si tudi, da bo potem še dovolj časa za fotografiranje. Žal pa temu ni bilo tako. V petih minutah se je nad nebo prikradla nizka oblačnost in takoj je postalo temeje in hudičevo mrzlo. Sam pri sebi ponavadi zelo kritično ocenjujem svoje fotografsko delo, zato sem se tudi sedaj "sekiral", zakaj sem bil prej tako len, sedaj pa lahko fotografiram le meglo. Sem se že sprijaznil, da bom moral priti kdaj drugič k cerkvi in jo fotkat v ugodnem vremenu. Čez nekaj časa ko sem spet pogledal proti nebu pa sem začudo zagledal odprtino modrine, ki se je s časom večala in večala. Izza nizke oblačnosti so se pokazali zelo lepi razvlečeni oblaki. Takoj sem fotiča "vrgel" na stativ in čakal na primeren čas. In glej ga kaj se je zgodilo takrat Na nebu, na drugi strani, ko je bilo sonce, se je pojavila velika svetleča krogla. Nastal je tudi nek čuden pas svetlobe. Tega še nikoli nisem videl. Logično, da sem takoj pričel s fotografiranjem. Nastala zadeva je prav zanimiva. Zdaj pa zakaj čudež na Svetih treh kraljih. Zato, ker se je nebo "odprlo" za 20 minut, da sem lahko zadevo lepo pofotkal. Čudež pa tudi zato, ker tistega sija, ali karkoli je že pač bilo, še do sedaj nisem nikoli videl.
Pa še nauk zgodbe: Priložnost zamujena, mogoče vrne se katera. :D
Pa do naslednjič.
P.S.: Hvala Brinclju, da je vztrajno hodil na relaciji cerkev - igrišče. :D

Bolečina

2006-10-08T20:57:00.002+02:00

Tole blogganje bo spet malce drugačno kot ostala. Pa naj vas najprej vprašam kaj je za vas bolečina? Je to to, da vas nekdo udari, ali vas užali, vas javno opravlja, se iz vas pomehuje, vam jemlje zadnje upanje, ali preprosto ignorira? Osebno mislim, da so hujše tiste notranje, duševne bolečine, ki lahko človeka veliko bolj ranijo, kot pa fizične.

V zadnjem času sem vedno bolj razmišljal, da bi našel kak moški model, da bi lahko posnel fotke na temo bolečina. Na današnjem fashion fotošutingu z ženskim modelom pa sem obrnil gramofonsko ploščo in fotiča v roke potisnil modelu, dal par navodil in tako sem jaz postal prvič v svojem življenju model za fotkanje. Začetna trema je hitro minila. Model sem zaradi pomanjkanja izkušenj moral v fotografskem smislu voditi jaz, vendar to sploh ni bil tak problem. Skrbela me je edino ena stvar. Če je fotograf malo bolj izkušen, ko gleda skozi iskalo, takoj vidi kaj mora model storiti, da bo naredil iz povprečne fotke nadpovrpečno. Čeprav še nikoli ni zares fotografirala, sem hitro opazil, da ima potencial za odlično fotografinjo. Pa da ne bluzim spet preveč, dodajam raje tri fotografije na temo Bolečina. Pa pozor. Ogled na lastno odgovornost. :D
Naslednjič pa dodam še kakšne fotke s fotošutinga z modelom.
Pa do naslednjič.

Lent po Lentu

2006-10-01T18:11:00.000+02:00

Včeraj je bila v baru CafeCafe na Vetrinjski ulici v Mariboru uradna otvoritev fotografske razstave Lent po Lentu. Razstavljajo pa člani portala Totifoto. Aja, tam vmes sem tudi jaz. Čisto morda tudi, da je katera moja fotka odromala na razstavo. Čisto morda, da je tale:

Če boste kaj hodili tam okrog si jo oglejte. Lahko mi zagnjavite tudi preko maila in se pogovorimo ob kakšni pijači.

Pa do naslednjič.

Fuzbal - ljudski prvak

2006-09-28T19:50:00.000+02:00

Mogoče bo naslov za mnoge malce konfuzen, pa dobro, preden me napadete, naj vam pojasnim zakaj tak naslov. Zdi se mi, da smo narod nogometa in, da je to šport številka 1 pri nas (vsaj poleti). In dejansko je tako. Na televiziji, v časopisih, na internetih portalih je fuzbal na prvem mestu. Največ se govori o njem, največ se piše, največ je fotk, prva liga, druga liga, liga ona, liga tretja,... Pa sej logično je, da je vsepovsod v neki kategoriji nek zmagovalec. Tako je tudi tukaj. Je pač fuzbal. Pa ne sme se mu zato zamerit. :D Jaz mu tudi nisem. Mi je celo vir mojega skromnega študentskega dohodka. Pa naj le ostane tako. Viva la fuzbal. Pa še nekaj fotk z zadnje tekme: Maribor - Bela Krajina (3:0). Pa do naslednjič.

Časovni kolaps

2006-09-21T17:20:00.000+02:00

Ta vpis v blog ne bo klasičen. V vseh postih do sedaj sem razmišljal jaz in vam bolj ali manj vsiljeval svoje totalitarno mišljenje v vaše bolj ali manj manipulativne sive celice vaših možgan. Tokrat pa vas bom s vprašanji poskušal vspodbuditi k lastnemu razmišljanju. Zraven pa dodajam še tri fotke, ki sem jih posnel pred nekaj dnevi.
Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do časovnega kolapsa? Je že kdaj bil časovni kolaps? Se ga bojiš? Ga bi lahko sploh opazili? Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do časovnega kolapsa? Je to časovni kolaps? Ali čas ve, kako hitro mora teči? Ali smo mi tisti, ki uravnavamo čas? Kaj nam omogoča čas? Obstoj? Gibanje? Ali samo ničvredno omejenost nesmiselnega življenja? Reinkarnacija? Ali samo paralelne dimenzije? Bo nekdaj konec časa? Ali je sploh mogoče, ko pa tako ali tako nima noben na svetu za nič več časa?

Nostalgija - neumnost ali prava modrost

2006-09-18T16:37:00.000+02:00

Po šarjenju po ebay-u sem opazil neke stare predpotopne fotoaparate. Pa čeprav nisem nikoli se preveč ubadal s fotografiranjem na film, te malo zgrabi nostalgija. Zakaj se ljudje vedno obračamo nazaj, proti staremu, v preteklost, če pa večina pravi, da je treba gledati v prihodnost? Je to, da gledamo v preteklost samo to, da nam je bilo takrat dobro in lepo, zdaj pa nam več ni? Ali pa je mogoče to, da slabe stvari, ko pogledamo v preteklost, zbledijo? Jaz mislim, da je to zadnje. Zdaj pa da pojasnim zakaj. Da se vrnem nazaj k starim fotoaparatom. Torej, ko sem gledal te oldtajmerje, sem se takoj spomnil na naš bivši družinski predpotopni fotoaparat. Odločil sem se, da si ga malo od bližje ogledam. Ker se takrat nisem ukvarjal s fotografijo tak kot se sedaj - hoby, je pač to bila za mene naprava s katero se dela fotke pa nič več in nič manj. Vsi so takrat že imeli fotoaparate, ki so samodejno previjali film, fleš je bil celo vgrajen v ohišje, za dobro osvetlitev pa je poskrbela bolj ali manj dobra avtomatika. Kenoni, Minolte, Pentaksi,... pa še kaj bi se našlo so kazali svoj zadnji napredek v kompaktnih kamerah. Naša familija pa je še vedno bila na tistem starem škrtalu - na Werri 1. Ponavadi sem jaz bil tisti, ki je moral fotografirati. Mene je bilo vedno sram, ko sem vzel tisti kos aluminija z nekaj plastike in steklovja v roke in ga mogel dvignit pred svoje oko ter najprej naviti film in pritisniti na sprožilec. Zadeva je že takrat zgledala staro in počutil sem se kot kaki deda, ki fotka, da bo čez en teden imel spomine na danes, saj je vmes že vse pozabil.
Kak pa na zadevo gledam sedaj. Ko sem prijel fotoaparat po dolgih letih spet v roke tistega občutka nelagodja ni bilo več, ne, še bojše, imel sem prijeten občutek. Ko sem odvil pokrov objektiva ter videl fiksni 50 milimetrski objektiv z blendo 2.8 in optiko Cojsovega Korla sem bil totalno navdušen. Ni tistega občutka navadne plastike, ni tistega občutka masovne proizvodnje. In to je tisto, kar dela stare stvari tako privlačne. Pa dejstvo, da sem sedaj pozabil na tisti očbutek nelagodja, ko sem moral fotografirati z njim in dejstvo, da so pozitivne stvari ostale v spominu, slabe pa zbledele, sedaj dela ta stari fotoaparat tako privlačnega in nostalgičnega.
Prisežem, da bom ga sedaj večkrat vzel v roke, vanj vtaknil kak ČB film, ga ponosno repetiral in dvignil k očesu ter z užitkom pristisnil na sprožilec. Nastale rezultate - fotke pa vam bom z veseljem pokazal. Sedaj pa še kaka fotka tega čudovitega fotoaparata.

Naša draga prestolnica

2006-09-17T22:07:00.000+02:00

Poleti sem se en teden mudil tudi v naši predragi prestolnici - Ljubljani. Razloga zakaj sem bil tam ne bom posebej pisal, važno je, da sem bil tam. Najprej en velik JAO. Kaki folk pa srečaš tam. Nič ti ni jasno. Pa kaj smo mi vi Mariboru tolko konzervativni, ali smo samo zaostali, morda pa smo le samo normalni? Upam, pa skoraj prepričan sem da je tisto ta zadnje. Saj, da si nek moški na sebe naveže neko raztrgano krilo, neke čudne zokne oprijeto majčko ter našminka ustnice, ne more biti preveč normalno. No lahko je, samo pol bi morali vsi taki okrog letat. Sej po definiciji je ponavadi normalno tisto, kar dela večina. Večina pa ne hodi okol ko kurba moškega spola. Mah saj nima veze. En teden je ravno pravi čas, da se mogoče malce tega nenormalnega, ekstravagantnega, obcestnega, slengovskega naužiješ, potem pa čim prej kidneš domov. Tak sem tudi jaz naredil in prav sem storil tako. En dan sem imel čudoviti čas in odpravil sem se v center, natančno na Prešernov trg. Stacioniran na štengah pod cerkvijo v kotu, da me mimoidoči ne beležijo tako, sem iz svojega foto-nahrbtnika izvlekel svoj fotič s teleobjektivom in prišel malo stiskati po sprožilcu. Kmalu sem ugotovil, da to ni to, zato sem menjal objektiv s širokokotnim. Na njega pa sem še navil infrardeči filter in pričel s šklocanjem. Nekdo se je vsedel nekoliko vstran od mene na stopnice in opazoval moje početje. Jaz se nisem zmenil za njega. Ljudi so lepo hodili mimo mene, jaz pa pridno škljocal. Ko sem prišel domov sem komaj opazil kaj sem naredil. In na eni fotki me je pričakalo pravo presenečenje: ujel sem nekega fotografa, ki je fotografiral grad. Ker se ni premikal je ostal oster, medtem ko so ostali zaradi gibanja razmazani. Pri IR fotografiji pač dobiš tako dolge čase in je vsako gibanje potem na fotkah razmazano. No, pa da ne bom spet predolgi, vam postrežem s fotkami. Aja, skoraj bi pozabil. Dodajam še eno fotko punce. Sprva sva mislila narediti nek fotosešn z rolerji, ker pa je sonce šlo vedni hitreje dol, sem se odločil naredit samo eno fashion/glamor fotko. Pa do naslednjič.

Muzej koncentracijskega taborišča Dachau

2006-09-17T17:15:00.000+02:00

Že lani sem obljubil, da bom obiskal svojo krstno botro Eriko, pa s tega ni bilo nič. Si bo kdo mislil, da sej pa to ni taki problem. No ja, delno. Odvisno kje živi ta dotična oseba. V mojem primeru je to München. In vsak dan se ravno ne voziš tja, ne? Letos pa sem zbral pogum in tako sva skupaj s punco odšla proti Münchnu. Vožnja je bila kar naporna, saj je večino poti padal dež. Začudo pa se je nebo nekoliko pred Münchnom začelo odpirati in tako vsaj ta dan rešen. Po vseh možnih objemanjih in vsem kar zraven spada, smo se situirali v stanovanju. Logično, da sem že doma pregledal malo, kaj je možno videti v okolici tega miljonskega mesta. Najprej je seveda tukaj Olimpiapark s svojim mogočnim Olimpiaturm-om, ki je po mojem mnenju nek zaščitni znak tega mesta, nato samo čudovito mesto s cerkvami, muzeji, ljudmi, trgovinami,... V neporedni bližini pa je tudi mesto Dachau. Verjetno že vsi veste kam ciljam. Ja, na koncentracijsko taborišče, ki je nekoč bilo v tem mestu in katero mu je nenazadnje dalo tudi tak sloves. Najlepši dan smo izbrali, da smo se odpravili v ta muzej. Zanimivo je, da je obisk muzeja in vsega skupaj zastonj, le parkirni prostor je potrebno plačat. Se mi zdi kar fer. Pa sej nočem, da bi zdaj vas tukaj učil zgodovine in morale, ampak človeku kar stisne, ko vidi vse to. V bistvu so večino barak podrli. Stojijo samo vzorčne barake, od ostalih pa so ostali samo temelji. Na obomočju lahko najdemo vse, kar pravo Nazi koncentracijsko taborišče mora imeti: barake, zapore, mučilnice, krematorije,... Logično, da sem imel zraven fotoaparat in sem tudi fotkal. Odločil sem se za IR tehniko. Ta tehnika da fotkam še neki dodatni pečat in zdelo se mi je, da je ravno prava za to kar sem imel namen fotkat.
Če se boste kdaj mudili v okolici Münchna si morate obvezno ogledati tale muzej. Za boljšo ilustracijo pa dodajam še dve IR fotki.
Na Totifoto portal pa sem še dodal reportažo popotovanja po Münchnu. Prebereto jo lahko tukaj.

Bodypainting fesitval

2006-09-17T13:07:00.000+02:00

Na enem izmed Totifoto srečanj so me Ninine fotke z Bodypaiting festivala, ter dejstva: čudoviti alspki kraj Seeboden, neposredna lega ob jezeru in vroča telesa modelov, toliko navdušila, da sem si rekel, da letošnejga festivala ne bom zamudil. In tak je tudi bilo. Skupaj s punco, sva se za tri dni odpravila v meko barvanja teles. Najprej sva si malo ogledala situacijo, nato pa hitro poiskala kamp. Bil je kar soliden, lastnica pa je celo obljubila, da nama bo dala še popust na študenstko. Kasneje se je to izkazalo kot nateg. Čeprav veliko ljudi okoli mene pravi, da imam prevelik gobec, sem se tokrat vzdržal in nisem lastnici rekel nič. No sej po eni strani mi sploh ni dolžna dajati popusta, ampak če je že obljubila, potem se tega tudi drži. No pa da se vrnem nazaj k bistvu. Festival je potekal v nekem praku, ki so ga preuredili svojim potrebam. Ob vhodu (na najvišji točki festivalskega dogajanja) si videl samo vrhove šotorov v katerih so umetniki barvali telesa modelov. Baje je letos bilo več šotorov za kulinarične užitke, manj pa šotorov za umetnike. Pa sej to je vsepovsod. Komercializacija. Kar še ni skomercializirano, pa še bo. Verjemite. Če ne danes, pa jutri. Jaz tako ali tako nisem mogel primerjati, ker sem bil tokrat prvo leto na festivalu. Za moje pojme je bila zadeva dobro organizirana. Človek pa je dobila občutek, da je to festival fotografov, ki fotkajo modele, saj toliko fotografov na kupu še nisem videl. Nekateri so se prav tepli med sabo, da bi ja dobili dobre fotke. Je pa dobro videt, kak drugi fotkajo, kako opremo imajo, kaj fotkajo, zakaj, čemu, s kom, pri kom, blabla... Modeli so se mi zdeli najbolj sproščeni prvi dan ko sem prišel, ko je bil prvi glavni dan festivala. Mogoče so bile sproščene prav zaradi tega, ker na ta dan še ni bilo toliko fotografov in niso potrebovale toliko pozirati nadležnim fotografom. Med umetniki je nastopalo tudi nekaj Slovencev. Ne vem, ali je to vedno tako, a letos so dosegli porazna mesta. Apropo mesta, sploh nisem omenil, da so med se boj tekmovali. Kolikor se spomnim so bile na voljo tri tehnike barvanja teles in dve razpisani temi. Nato pa je strokovna žirija izbirala med najboljšimi.
Vidim, da sem preveč zašel med same detajle v mojem spominu. Zgleda, da je vsak detajl dobro shranjen v mojih možganih. Verjetno zaradi tega, ker je bilo vse skupaj svetovno. Pa da nebo sam suhoparni tekst, še dodajam nekaj fotografij. Naj še povem, da so bile moje fotke objavljene kot fotoreportaža v reviji Svet & ljudje. Za tekst ob fotkah pa zahvaljujem moji punci. Če ste radovedni, malo pokukajte v aktualno izadjo.
Pa do naslednjič.

Poglejte si vse fotke z Bodypainting festivala:

Festival barvanja teles

Jul 21, 2006 - 10 Photos

Dobrodošli na Gregorjevem foto blog-u!

2006-09-16T18:35:00.000+02:00

Torej najprej lep pozdrav!
Čeprav imam svojo spletno stran (ki je v Angleščini), sem se odločil, da si ustvarim tale blog, pardon, po slovensko spletni dnevnik. Mogoče ste že ugotovili zakaj takšen trud glede slovenskih besed - prav imate, tale spletni dnevnik bo v slovenskem jeziku. Nekako sem se krivega počutil, da sem se s svojo spletno stranjo (www.gregorharih.com) predstavil v angleškem jeziku. V tistem trenutku se mi je zdelo najbolj smiselno, saj sem želel svoja dela predstavljati internacionalno (zato se mi je angleščina tudi zdela najbolj smiselna). S tem spletnim dnevnikom pa želim korak bližje stopiti slovenskemu ljudstvu, se jim predstavit, pokazat kakšen dejanski sem. Ta spletni dnevnik ne bo nek pregled nad mojim delom, ampak bodo moja dela sproti curljala, kakor bodo nastajala. Naj bo to mesto, kjer javno otvarjam svoj spletni dnevnik - blog. Da pa ne bi bil tako prazen do naslednjega vnosa, sem se odločil, da dodam nekaj fotografske vsebine, ki je nastala čez poletje. Pa do naslednjič.